Državljani Republike Slovenije so obvezno zdravstveno zavarovani, kar jim omogoča pravico do nujnega hišnega obiska zdravnika zaradi nenadne poškodbe ali nesreče, nenadne hude bolezni ali celo življenjsko nevarnega stanja. Pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje omogočajo hišne obiske pri zdravljenju in negi na domu, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben obiskati zdravnika v ambulanti. Osebni zdravnik spremlja na domu umirajočega bolnika, bolnika s kroničnim obolenjem, bolnika, ki ogroža sebe in okolico, hišni obiski zaradi akutnega alkoholnega opoja so zelo pogosti. Če zdravnik hišni obisk opravi in ugotovi, da je dobil neprave podatke in zato hišni obisk ni bil upravičen, je oseba dolžna hišni obisk plačati. 2

Pravne podlage za hišni obisk bolnika


Hišni obisk je posvet z zdravnikom zunaj zdravniške ambulante. Običajno poteka na bolnikovem domu, lahko tudi kje drugje na javnem prostoru (v hotelski sobi, v domu starejših občanov...). Zdravniške hišne obiske ločimo glede na okoliščine na več vrst: na nujne hišne obiske, na zdravljenje na domu, na zdravniške obiske v ožjem pomenu in druge oblike (npr. v bolnišnici; če pride osebni zdravnik na obisk k svojemu bolniku in hkrati opravi še posvet z zdravnikom, ki zdravi njegovega bolnika, ali v domu starejših občanov).
Vsi državljani Republike Slovenije so obvezno zdravstveno zavarovani, kar jim omogoča pravico do nujnega hišnega obiska zdravnika, kadar je potrebna takojšna in hitra pomoč bolniku zaradi nenadne poškodbe ali nesreče, nenadne hude bolezni ali celo življenjsko nevarnega stanja. Vzroki za nujne hišne obiske so: hude bolečine v prsih, nezavest, nenadno nastalo dušenje in oteženo dihanje, akutni srčni infarkt, možganska kap, krči, hude poškodbe, prometne nesreče in porodi. Hišnega obiska ni mogoče odložiti in ga je treba opraviti takoj. Na mesto dogodka pride dežurni zdravnik z ekipo sodelavcev (medicinskimi tehniki z reševalnim vozilom). V Sloveniji je organizirana 24-urna dežurna služba, ki se odzove v teh nujnih primerih. Oseba, ki pokliče dežurnega zdravnika in sporoča o zdravstvenem stanju bolnika, naj dežurnemu zdravniku navede točen naslov, telefon, starost bolnika in njegovo zdravstveno stanje: kaj mu je, ali je pri zavesti, ali diha, ali mu bije srce, koliko časa traja to stanje, kako resno je stanje, kaj, kdaj in kako se je poškodoval. Glede na podatke, ki jih bo prejel dežurni zdravnik, bo odredil ustrezno zdravstveno pomoč in hitrost prevoza. Kadar je bolnik nezavesten, mu ne bije srce in ne diha ali je hudo poškodovan, ali se duši in težko diha, ali ima hude bolečine, je bolnikovo življenje ogroženo. Njegovo zdravstveno stanje je urgentno in takrat pride kar najhitreje dežurni zdravnik z vso ekipo. Če zdravnik oceni, da zdravstveno stanje ni tako hudo, lahko pride na obisk po določenem času ali pošlje reševalce, da pripeljejo bolnika v ambulanto na pregled.

HIŠNI OBISKI

Pravila Zavoda za zdravstveno zavarovanje omogočajo tudi hišne obiske v primerih, ko zdravnik odredi zdravljenje in nego na domu, ker bolnik zaradi svojega zdravstvenega stanja ni sposoben obiskati zdravnika v ambulanti. Zdravljenje na domu je običajno odrejeno za kronične bolnike in invalide, ki so priklenjeni na posteljo ali so slabo gibljivi in se z oporo ali pripomočki lahko gibljejo le po stanovanju. Večina bolnikov je starostnikov, ki živijo sami brez mlajših oseb v istem gospodinjstvu. Sami ne morejo več voziti avta in tudi ob pomoči bergel ali palic ne morejo z javnim prevozom do zdravnika. Nekaj starostnikov ima tako razvite bolezni, da le ležijo v postelji in jih obiskuje njihov osebni zdravnik. V to skupino spadajo hudi srčni in pljučni bolniki, ljudje, ki se trajno zdravijo s kisikom na domu, sladkorni bolniki, bolniki s preležaninami in golenjimi razjedami, bolniki z nevrološkimi obolenji (multiplo sklerozo, po možganski kapi, s paralizo ...), dementni starostniki, psihiatričnimi bolniki in duševno prizadeti, oslabeli rakavi bolniki, umirajoči in ljudje s hudimi obolenji gibal. Bolnike obiskuje osebni zdravnik zunaj časa delovanja svoje ambulante po predhodnem dogovoru. Običajno jih zdravnik pozna in jih spremlja že vrsto let. Bolniki so do hudega poslabšanja, ki jih je priklenilo na posteljo, redno hodili na preglede v ambulanto, kjer so se s svojim osebnim zdravnikom posvetovali, ki jih je pregledal, jih poslal na preiskave in jim predpisal potrebno zdravljenje. Zdravnik z bolnikom in njegovimi svojci načrtuje obiske, redne na določeno obdobje ali takojšne ob akutnem poslabšanju bolezni. Če je potrebna takojšna zdravniška pomoč in osebni zdravnik ni dosegljiv, svojci pokličejo dežurnega zdravnika. Osebni zdravnik se s svojci pogovarja o pravilni negi in oskrbi, prehrani, jemanju zdravil, kontrolah pri specialistih in prevozu na specialistične preglede. Bolnika pregleda, posluša mu srce in pljuča, izmeri krvni tlak in pulz, opravi pregled trebuha, gibal, nevrološki pregled; odvisno od bolnikove bolezni in stanja. Če je treba, odredi laboratorijske preiskave ali napoti bolnika, običajno z reševalnim vozilom, na specialistične preglede ali v bolnišnico. Če je potrebna strokovna medicinska pomoč medicinske sestre (prevezovanje ran, dajanje injekcij, odvzem krvi na domu za laboratorijske preiskave, stalno prejemanje kisika na domu ...), zdravnik odredi obiske patronažne sestre. Patronažne sestre delajo v okviru zdravstvenega doma in imajo vsaka svoje krajevno območje z bolniki, ki jih stalno obiskujejo. Ker obiskuje bolnika običajno vedno ista patronažna sestra, lahko z bolnikom in svojci oblikuje bolj pristen odnos, ki omogoča lažje pogovore, svetovanje in oskrbo. Če bolnik ali njegovi svojci ne zmorejo oskrbe, predlaga laično pomoč na domu in po potrebi sodeluje s socialno službo.

KAKŠNA JE POMOČ NA DOMU

V Sloveniji delujejo tudi številne profesionalne organizacije za pomoč na domu. Obremenjujoče je, da so njihove storitve plačljive. V okviri centrov za socialno delo poteka tudi laična pomoč na domu. Delno plačuje storitve bolnik, delno jih sofinancira država. Brezplačno pomagajo na domu tudi Karitas in nekatera društva (npr. Spominčica za pomoč duševnim bolnikom). Osebni zdravnik spremlja na domu tudi umirajočega bolnika, ki ni v bolnišnici in si želi umreti doma v bližini svojih dragih. Zdravnik in patronažna sestra mu nudita ustrezno paliativno oskrbo oziroma medicinsko pomoč umirajočim: zdravila za lajšanje bolečin in za lažje dihanje, pripomočke za preprečevanje preležanin in druge tehnične pripomočke. Z bolnikom in svojci se pogovarjata in jim dajeta psihično podporo, sočutje in tolažbo. Predlagata povezovanje s Hospicem, društvom za pomoč umirajočim in njihovim svojcem. Velikokrat starostniki obnemorejo in ne zmorejo sami k osebnemu zdravniku. Takrat morajo svojci ali patronažna služba ali sosedje obvestiti osebnega zdravnika o poslabšanju zdravstvenega stanja in potrebnosti zdravniškega obiska. Hišni obisk na domu v ožjem smislu je pregled bolnika na domu, ki je akutno zbolel. Včasih zaradi izjemno hudega stanja ali starosti ali ker nima ustreznega prevoza, bolnik ne more priti v ambulanto. Vzroki za take obiske so najpogosteje vročinska stanja in akutne bolečine. Vročinska stanja, ko je bolnik tako prizadet, da težko pride sam v ambulanto, so pljučnice in bronhitisi, poslabšanja astme in kronične pljučne bolezni ob infektu, visoka vročina nad 39 stopinj Celzija, hude diareje in bruhanja. Včasih bolnik zaradi hudih bolečin ni sposoben priti v ambulanto. Najpogostejši vzrok je »nekaj me je zagrabilo v križ in se ne morem premakniti«. Hude bolečine v trebuhu, ki jih povzročijo žolčni ali ledvični kamni, onesposobijo bolnika. Zdravnik v takih primerih lahko predpiše zdravila ali da injekcije. Če presodi, da njegova strokovna pomoč ni dovolj, napoti bolnika v bolnico oziroma k specialistu. Spremljanje psihiatričnih bolnikov je posebno odgovorno in težko delo. V Sloveniji in tudi v drugih evropskih državah še veliko stvari na področju zdravstvene oskrbe psihiatričnih bolnikov ni dorečeno. Velikokrat se psihično stanje poslabša, ker bolnik neredno jemlje zdravila ali jih celo preneha jemati. Jemanje zdravil in redne kontrole pri osebnem zdravniku in psihiatru naj bi bili stvar bolnika, a če ta za to ni sposoben, pa osebe, ki skrbi zanj. Svojci včasih ne zmorejo skrbeti zanj in bi jim pri tem lahko pomagali centri za socialno delo, patronažna služba in osebni zdravnik. Ob hudih poslabšanjih pa lahko bolnik ogroža sebe in okolico in takrat je potreben obisk zdravnika. Če ga zdravnik prepriča, da je zanj najbolje oditi prostovoljno na zdravljenje v bolnišnico, ga reševalci odpeljejo k psihiatru. Sicer je potrebna prisilna hospitalizacija ob pomoči policije. Slovenija je v evropskem vrhu po porabi alkohola in hišni obiski zaradi akutnega alkoholnega opoja so zelo pogosti. Zdravnik na obisku oceni, ali mora bolnik samo prespati opoj in se zbuditi z »mačkom« ali pa je zastrupitev tako huda, da potrebuje zdravila, nadzor in hospitalizacijo. Posebej obravnava Zavod za zdravstveno zavarovanje pravice do hišnih obiskov pri osebah z motnjami v razvoju. Taki bolniki so zaradi svojega bolezenskega stanja upravičeni do obiskov vseh sodelavcev razvojne ambulante. Upravičenost oziroma indikacije za hišni obisk določi zdravnik na podlagi podatkov o zdravstvenem stanju bolnika, ki mu jih posreduje bolnik sam ali njegovi svojci ali očividci. Če zdravnik hišni obisk opravi in ugotovi, da je dobil neprave podatke in zato hišni obisk ni bil upravičen, je oseba dolžna hišni obisk plačati. Bolniki včasih zaradi različnih osebnih razlogov ne želijo obiskati zdravnika v ambulanti, čeprav so sposobni priti v ambulanto. Mogoče si želijo bolj osebnega stika in odnosa v domačem okolju. Obvezno in dodatno zdravstveno zavarovanje takih obiskov ne omogočata. V Ljubljani nekatere organizacije in zavarovanja za plačilo omogočijo in izvedejo obiske zdravnika na domu na željo bolnika.

Mihaela Strgar Hladnik, dr. med., spec. spl. med.
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Bežigrad
Banner Proloco Medico
Banner Maryna's quilt studio

Banner mojCuker

Več revij