Ples je vrsta izražanja, zabave in umetnosti. Predstavlja govorico telesa, ki se izraža skozi ritem glasbe. Je način sprostitve, ki dokazano krepi telo in duha. Ples je umetnost in hkrati šport, v katerem se prepleta usklajenost dveh ali več teles.
S plesom se srečamo že kot otroci, v rajanju, kot mladostniku nam približa nasprotni spol, kot zrelemu človeku in starostniku nam omogoča družbo in razpira umetnost. Ples zabriše razlike med ljudmi, prežene strah in nam pokaže meje naše svobode. Dotakne se vsega – tako našega telesa, čustev in duha kot sanj. Lahko rečemo, da je žar plesa neuničljiv.
Splošno, športno, zdravo in pozitivno o plesu
Ples ponazarja usklajenost telesa in duha. Gibanje se spremeni v ples, ko ga ozavestimo, ko gibi postanejo stilizirani in niso več namenski, premikanje pa postane ritmično; prav tako z gibanjem podajamo sporočilo s simboličnim pomenom.
Njegove korenine segajo že v prazgodovinska obdobja in s tem sodi med najstarejšo in najbolj prvinsko človekovo umetnost. Na način, kot se v naravi vse dogaja v ciklih in ritmu, je ples prirojen tudi človeku. Najstarejši slikovni zapisi segajo celo do 15 000 let v preteklost. Nekoč je bil ples vezan na religijo in njene običaje, z razvojem kultur je postal še oblika zabave sprva majhnih skupin, kasneje pa način preživljanja prostega časa velikih množic, čemur pripisujemo največje pozitivne učinke.
Ples so na začetku namesto glasbe spremljali topot nog, udarci s palicami, razni ploski rok ali po telesu. Kasneje so ples razvrščali med sodobni, moderni, izrazni, svobodni ples in podobno. Sodobni ples predstavljajo različne plesne tehnike. Moderni ples označuje nove trende v plesu. Izrazni ples predstavlja ekspresivno gibanje, medtem ko je svobodni ples slog, ki ni obremenjen s plesno tehniko, prinaša pa neko sporočilo. Seveda pa o plesu govorimo tudi, ko rajamo, se igramo.
Ritmično zaporedje gibov z zadovoljstvom, ki je največkrat očitno, izvaja že majhen otrok. Korenine spontanega otroškega plesa izvirajo že iz dogajanja pred rojstvom, ko zarodek v materinem trebuhu občuti poleg bitja lastnega srca tudi bitje materinega. Še nerojeni otrok se razvija in giblje v tem zvočnem svetu.
Otroci se radi veliko gibajo. To počnejo, ker je zabavno, ker se v gibanju dobro počutijo, zaradi mobilnosti in da izrazijo svoja čustva in misli. Po navadi zelo radi pokažejo svoje plesne sposobnosti ob zvokih glasbe. Pri plesu postane njihovo gibanje zavestno, strukturirano in zastopano samo zase. Ples jim ponudi možnost za razvoj in razširitev gibalnih sposobnosti in veščin. Ključno za otrokov razvoj je namreč, da se nauči pomembnosti neuspešnega poizkušanja – če mu ne uspe prvič, mora poizkusiti še enkrat in po potrebi še večkrat. Pri otrocih je značilno, da bolj cenijo občutek uspeha in dosežka, ko uspešno izvedejo nek gib ali težavno zaporedje korakov.
V kasnejših letih je razvoj plesnih sposobnosti odvisen predvsem od okolja in vzgoje. Nekateri tuji avtorji poudarjajo problem opustitve gibanja v mladostniškem obdobju. To lahko vodi v telesno neaktivnost v odraslosti. Zato so predlagali ples kot enega izmed načinov povečanja telesne aktivnosti med mladimi. V raziskavah o vplivu plesa med mladimi v šolah so prišli do spodbudnih rezultatov. Natančneje, plesne dejavnosti znatno povečajo aerobno sposobnost, sposobnost pljuč, prilagodljivost in telesno moč. Prav tako izboljšujejo samospoštovanje, družbene odnose in občutke sposobnosti ter socialne spretnosti. Obstajajo dokazi, da udeležba na plesnih uricah (tečaji, organizirani plesi) povzroči zdrave spremembe v življenjskem slogu.
Ples je tudi šport. Nekaj sposobnosti, ki jih mora imeti večina športnih plesalcev, so moč, hitrost, gibljivost, ravnotežje, vzdržljivost, kondicija itn. Vsak športni plesalec mora imeti trenerja, ki ga vodi skozi ples, načrtuje trening, ga na nek način izobražuje in mu daje zagon. Ob tem si mora plesalec določiti svoje osebne cilje, nekateri med temi so tudi dolgoročni. Ti ga spodbujajo k nadaljnjim treningom in mu vlivajo voljo do doseganja ciljev, ki jih zmore. Vsak pa si seveda mora zastaviti cilje, ki jih zmore doseči. Z voljo namreč noben cilj ni nemogoč. Vsak športnik mora imeti poleg kondicijske oz. telesne tudi psihično pripravljenost.
Ples ima zelo velik vpliv na zdravje. Med plesom se povečata srčni utrip in krvni tlak, na kar se naše telo po nekaj tednih ponavljajočih se plesnih vaj privadi. Kot posledica se v stresnih obdobjih, ko se pojavljajo enaki telesni znaki kot med fizično aktivnostjo, telo odzove mirneje, saj je nanje dobro pripravljeno. Ples ima pozitiven učinek na srce in ožilje, z njim pa krepimo tudi imunski sistem. Poleg tega povečuje našo fizično kondicijo. Pri plesu se iz telesa izločajo škodljive snovi, kar razstruplja organizem in pripomore k izgorevanju maščob. Raznolikost gibanja pri plesu omogoča, da telo deluje kot celota in da se krepijo različne mišične skupine. Mišice postajajo prožne, hkrati pa se krepijo notranji stabilizatorji in fizična moč. Ples po svoji naravi krepi tudi naše ravnotežje in koordinacijo. Usklajevanje različnih gibov hkrati, skupaj z glasbo in morda tudi s soplesalcem ali z več plesalci, povečuje koordinacijo. Različne rotacije telesa, obrati in večdimenzionalno gibanje hkrati povečujejo ravnotežje ter občutek za telo v več dimenzijah. Spodbuja aktivni življenjski slog in zmanjšuje dejavnike tveganja.
V tuji literaturi zasledimo prizadevanja za podporo zdravju, ki je organizirano tudi prek plesnih druženj predvsem starejših ljudi. S tem iščejo načine, kako vplivati na zdravje, predvsem gibanje, koordinacijo, ohranjanje ravnotežja in posledično tudi preprečevanje poškodb. Ples opredeljujejo kot ustvarjalno delo, ki produktivno vpliva na zdravje. Na podlagi izvedenih aktivnosti zaznavajo dobro počutje, odsotnost bolezni, fizično zmogljivost, pozitivno moč, ravnovesje in prilagodljivost. Poudarjajo, da so ob vseh fizičnih zdravstvenih učinkih pozitivni tudi psihični učinki druženja, zadovoljstva, ohranjanja vitalnosti in podobno. Terapija s plesom je lahko učinkovita ne le pri zdravih posameznikih, temveč tudi pri bolnih, psihično občutljivih ljudeh. Raziskave so namreč pokazale pozitivne učinke na duševno zdravje ljudi.
Ples je poleg zdravja lahko tudi izredno dragocen način preživljanja časa s partnerjem, prijatelji, družbo. Ples in glasba že od nekdaj ljudi združujeta, povečujeta intimnost in zaupanje med partnerjema ter krepita ljubezen in radost. Ob primernem pristopu in podpori drug drugemu je mogoče skozi ples vzajemno rasti in se razvijati.
Možnosti znotraj plesa je nešteto, zato vsakdo lahko najde nekaj zase. Nivoji zahtevnosti so običajno razdeljeni na začetne in nadaljevalne skupine. Nekateri v ospredje postavljajo individualne plesne ure, kjer se plesni pedagog ali terapevt lahko individualno posveča osebi, paru ali skupini. Individualne plesne ure so primerne tudi za ljudi, ki jim zaradi urnika ustreza bolj fleksibilen način dogovarjanja plesnih ur. Drugim je poleg plesa pomembno tudi druženje, ki ga uvrščamo med pozitivne psihične učinke.
Ples nam omogoča konstruktivno izražanje čustev. Povzroča občutke radosti, svobode, sproščenosti, ljubezni in veselja. Hkrati pa omogoča, da občutke, kot so jeza, strah, žalost, sram itn., na konstruktiven način prek giba, glasbe in prisotnosti v telesu tudi izražamo.
V plesnih deželah, kot so npr. Kuba, Brazilija in Argentina, ples ljudem predstavlja način neverbalne komunikacije in izražanja. Je vrsta umetnosti, ki lahko oplemeniti posameznikovo življenje in odnose. Četudi to morda ni naš način vzgoje, se lahko takšnega načina komuniciranja naučimo. Večkrat ko to izkušamo, lažje nam je in naravneje nam postaja.
Mnenje slovenskih trenerjev in profesionalnih tekmovalcev o plesu
Zanimalo nas je mnenje o plesu in videnje plesa v slovenskem prostoru. Zato smo izvedli strukturirane intervjuje s ključnimi osebami, ki se ukvarjajo s plesom profesionalno – kot trenerji ali tekmovalci. S tem smo pridobili vpogled v ljudi, okoliščine in izkušnje v zvezi s plesom.
Na prvo, bolj splošno vprašanje o plesu in njegovi opredelitvi smo dobili zelo izčrpen odgovor, da plesa ne moremo opredeliti le kot gibanje, rekreacijo, umetnost ali zdravje, saj je sam po sebi širok in kompleksen pojem, ki združuje vse omenjene in še mnogo drugih zvrsti. Najbolj se mu približa izraz gibanje, saj ta ni omejen le na fizične plesne korake, koreografije ali gibe, ki so izvedeni ob spremljavi glasbe, temveč zajema na splošno kakršno koli gibanje oz. premikanje človeka in drugih živih bitij. In prav to pomeni tudi ples, ki je po eni strani skupek vseh možnih naravnih gibanj različnih teles, po drugi pa je ples tudi neka nesnovna ideja, zgodba, vizija, ki je realizirana v fizični obliki skozi telo plesalca. Ker ples združuje umetnost in šport, je odlična pot do dobrega počutja.
V nadaljevanju smo spraševali, na kaj vpliva ples, in dobili odgovor, da pozitivno vpliva predvsem na razvoj človekove koordinacije, poleg tega pa seveda tudi na njegovo razpoloženje in koncentracijo. Mnenje ene izmed profesionalnih tekmovalk v plesu je, da se med plesnimi treningi človek poleg novega gibanja vedno spoznava tudi z novimi metodami učenja in tako sam pri sebi ugotavlja, ali je bolj zbran ob poslušanju glasbe ali v tišini, ali je njegovo razpoloženje boljše, ko je sam, v paru ali v skupini itn. Prav tako se s plesom lahko izboljša spomin, saj se je potrebno učiti različnih zaporedij korakov, koreografij. Skozi ples človek na splošno lahko bolje spozna samega sebe in s tem razvija kakršne koli sposobnosti, ki jih najde v svojem telesu in duševnosti. Intervjuvanci menijo, da je ples priljubljena oblika rekreacije in druženja, ki je bila nekoč povezana z vero in verskimi obredi, danes pa je predvsem zabaven način preživljanja prostega časa širših množic. Zanimiv je tudi pogled, da velja športni ples za enega najlepših dvoranskih športov. Z vidika zdravja ples vpliva na zmanjševanje stresa, razvija in krepi srčno-žilni in dihalni sistem, krepi telesno pripravljenost, razvija ravnotežje, koordinacijo in gibljivost, aktivira vse mišične skupine, upočasnjuje razvoj Alzheimerjeve bolezni in demence, povečuje ustvarjalno izraznost, dviguje razpoloženje in samospoštovanje, povečuje možnost medosebnih stikov med mladimi in starejšimi in še mnogo več.
Ko smo intervjuvance spraševali o t. i. plesnem razvoju otrok, plesu med mladostniki in mnenju o plesu v odraslem obdobju in obdobju staranja ter o učinkih plesa, smo prišli do podobnih mnenj, kot smo jih zasledili v teoretičnem delu. Iz lastne prakse so podali mnenje, da so otroci v predšolskem obdobju še posebej razigrani in radovedni ter jih ni strah raziskovanja novih stvari, zato je to najboljši čas za ustvarjalne/gibalne aktivnosti. Prav tako večinoma otroci delujejo bolj intuitivno, kar se potem z leti malo izgubi, saj z odraščanjem vsi postanemo previdnejši in razmišljajoči ter tako hitro izgubimo stik z intuicijo, ker stvari počnemo kar tako »na pamet« ali zato, ker mislimo, da jih moramo početi. Skupinsko gibanje, pa naj bo to plesni tečaj ali igranje nogometa, je seveda pozitivno za socializacijo otrok, saj se tako lažje znajdejo v družbi, ki jih obkroža, ter se hkrati tudi učijo od sovrstnikov. Prav tako to otrokom predstavlja priložnost za kreativno raziskovanje sposobnosti svojega telesa, krepitev domišljije itn. Kljub temu lahko organizirano gibanje hitro postane »preveč organizirano«, zato je pomembno, da je človek, ki otroke pri dejavnosti vodi in usmerja, pozoren na njihovo intuitivno gibanje, kreativnost in reakcije, ki se jim dogajajo ob raziskovanju novega, in jih pri tem ne zatira. Osebam, ki se profesionalno ukvarjajo s plesom, se zdi zelo pomembno, da se tudi starejši večkrat odpravijo na kakšen plesni tečaj, gibalno ali kreativno delavnico, da se spomnijo občutka, ki so ga v sebi gojili kot otroci, ter da se razgibajo ob prijetni glasbi. Vredno omembe je seveda tudi večkrat raziskano dejstvo, da ples pozitivno vpliva na starostne bolezn,i kot so demenca, skeletno-mišične težave, motnje spanja. Ples krepi srčno mišico, izboljša ritem dihanja, krepi kosti in izboljša trdnost kosti, krepi mišično moč, izboljša fleksibilnost telesa ter vzdržljivost. S plesom se razvije in okrepi koordinacija, telo postane lahkotnejše in fleksibilnejše, krepi pa se tudi um. Vse to seveda velja, če se plesa lotimo brez prisilnih gibov in se raje posvetimo gibanju, ki nam ga naravno narekuje naše telo v tistem trenutku.
Ples vpliva na vse človekove fizične in mentalne sposobnosti, saj plesalec skozi spoznavanje različnih novih gibov spoznava tudi delovanje svojega telesa in duševnosti. Človek skozi ples pridobi predvsem na zavedanju že obstoječih sposobnosti, za katere morda prej sploh ni vedel, da jih njegovo telo že ima, ali si jih ni upal nikoli raziskati, skozi ples pa jih je spoznal na zabaven in zanimiv način. Nadaljnji razvoj teh sposobnosti je seveda odvisen od njegovega delovanja, želje in notranje motivacije. Prednosti plesa, ki so jih intervjuvanci izpostavili, so predvsem krepitev telesne zmogljivosti in razvoj motoričnih in čustvenih sposobnosti, razvoj logičnega mišljenja in samozavesti, zadovoljevanje potrebe po uveljavljanju, aktivnosti in ustvarjalnosti ter navajanje na medsebojno sodelovanje.
Osebe, s katerimi smo izvedli intervju, so plesu zelo predane. Zanje je ples vedno tista dejavnost, ki jih je v življenju spodbujala k raziskovanju svojega telesa, misli in delovanja ter jim je osebno najbližje. Poudarjajo, da so lahko tudi druge dejavnosti tiste, ki nas vodijo k zdravemu in srečnemu življenju, pa naj si bo to kuhanje, tek ali pogovor ob dobri kavi.
Po vseh izvedenih raziskavah, ki smo jih proučili ob nastajanju tega prispevka in z opravljeno lastno raziskavo, prihajamo do podobnih zaključkov. Mnenje oseb, ki se profesionalno ukvarjajo s plesom v slovenskem prostoru, je precej podobno, kot je predstavljeno v teoriji. Ples je aktivnost, ki ima vsekakor več pozitivnih kot negativnih učinkov. O negativnih učinkih plesa pravzaprav ni zaslediti veliko, so pa povsod poudarjeni pozitivni učinki – tako pri otrocih, mladih kot tudi pri starejših.
V današnjem času sistematična in dobro razvita fizična aktivnost postaja potreba sodobnega človeka. Stresa na delovnem mestu ter ostalih dejavnikov tveganja za zdravje in dobro počutje se moramo zavedati in se jih izogibati. Ples je eden izmed načinov, ki nam lahko pri tem pomaga. Ne vzame nam veliko časa, ne predstavlja velikega stroška. Ob njem se lahko zabavamo in hkrati naredimo zelo veliko dobrega za svoje zdravje in življenje nasploh. Prednost plesa je tudi v tem, da lahko plešemo kjer koli in kadar koli, saj potrebujemo le prostor in glasbo ter voljo do gibanja. Na koncu podajamo še misel ene izmed profesionalnih trenerk plesa, ki smo jo zaznali med intervjujem: »Ples je otrok glasbe, igre in ljubezni.«
