Alergija je neustrezna reakcija imunskega sistema na snovi v okolju, ki sicer niso nevarne in jih večina ljudi prenaša brez težav.
Alergija je torej preobčutljivostna reakcija, ki jo posredujejo imunski mehanizmi. Ob kontaktu z alergenom lahko pri posameznikih pride do nastanka protiteles razreda IgE ali specifičnih limfocitov, ki ob naslednjem srečanju z alergenom sprožijo imunski odziv. Zakaj se določeni ljudje senzibilizirajo (naredijo specifična protitelesa ali specifične limfocite) še vedno ni znano. Potrebno je tudi vedeti, da sama prisotnost specifičnih protiteles ali limfocitov še ne pomeni tudi alergijske bolezni.
Alergeni so snovi, ki lahko sprožijo alergijo. Običajno so to večje molekule, največkrat beljakovine, lahko pa tudi ogljikovi hidrati. Včasih so alergeni tudi snovi majhne molekulske mase, ki se vežejo na večje nosilce ali haptene.
Kadar pri posamezniku srečamo osebno in/ali družinsko nagnjenost k tvorbi specifičnih protiteles, govorimo o atopiji.
Bolezni, ki jih povzroča alergija, in s tem tudi težav, je veliko. Pomembno vlogo zato igra seznanjenost z alergijskimi boleznimi in simptomi, ki se ob njih pojavijo. Spekter simptomov je širok – od srbečih kožnih izpuščajev do življenjsko nevarnega anafilaktičnega šoka.
Alergijski rinitis je alergijsko vnetje nosne sluznice. Pogosto mu je pridruženo vnetje očesne veznice ali obnosnih votlin. Razdelimo ga na sezonski ali intermitentni in celoletni ali perzistentni rinitis. Pri intermitentnem rinitisu se simptomi pojavljajo krajši čas, npr. v sezoni cvetenja določenih rastlin. Pri perzistentnem rinitisu so simptomi prisotni skozi celo leto, razvije se pri bolnikih, ki so alergični na pršico, plesni ali dlako domačih živali. Bolniki imajo zamašen nos, prekomerno kihajo, iz nosu jim teče obilen, voden izcedek, nos jih srbi. Lahko so pridruženi tudi simptomi prizadetosti oči: srbenje, rdečina, solzenje.
ASTMA
Astma je kronična vnetna bolezen dihalnih poti. Je ena najpogostejših kroničnih bolezni, njena prevalenca v zadnjih dvajsetih letih narašča.
Po načinu nastanka delimo astmo v alergijsko in intrinzično. Pri alergijski astmi so vdihani ali redkeje zaužiti alergeni eden od povodov nastanka astme in pomemben dejavnik poslabšanja astme. Pri intrinzični astmi senzibilizacije tipa IgE ne ugotovimo.
Za astmatsko vnetje je značilna prisotnost eozinofilcev. Ob vnetju se sproščajo mediatorji, kar ima za posledico preodzivnost dihalnih poti. Preodzivne dihalne poti se na vdihovanje dražljivcev odzovejo s prekomernim zoženjem dihalnih poti. Do zoženja dihalnih poti in s tem pojava simptomov lahko privede vdihovanje alergena, na katerega je bolnik preobčutljiv (pršica, plesni, pelod, alergeni domačih ljubljenčkov), vdihovanje nespecifičnih dražljivcev iz okolja (onesnažen zrak, tobačni dim), okužba z respiratornimi virusi, telesni napor, stres, pa tudi zdravila (Aspirin in beta-blokerji). Zoženje popusti spontano ali po zdravljenju.
Značilni simptomi astme so oteženo dihanje, kašelj, piskanje ali stiskanje v prsnem košu. Klinična slika je različne stopnje intenzivnosti. Bolnik je lahko popolnoma brez težav ali pa se mu simptomi pojavljajo bolj ali manj pogosto. Simptomi se pogosto pojavljajo z značilno cirkadiano variabilnostjo, kar pomeni, da so najizrazitejši v zgodnjih jutranjih urah.
Atopijski dermatitis je kronično vnetje kože, ki se pojavlja v vseh starostnih obdobjih, najpogostejši pa je pri otrocih. Za bolezen je značilen izrazit srbež, izpuščaj na značilnih mestih in dolgotrajen, kroničen potek. V odrasli dobi je najpogosteje prizadeta koža na upogibnih predelih okončin, obrazu, vratu, rokah in stopalih. Vzroki za nastanek niso povsem znani, pomembno vlogo imajo dednost, stres, okvarjenost zaščitne pregrade kože in izpostavljenost alergenom in dražečim snovem.
Alergijski kontaktni dermatitis je alergijsko vnetje na tistem delu kože, ki je bil v stiku s snovjo, za katero smo pri predhodnih stikih razvili preobčutljivost. Kožne spremembe se pojavijo z zakasnitvijo več ur po stiku z alergenom. Pogost je pri delavcih, zaposlenih v nekaterih poklicih (frizerstvo, zdravstvo, zobozdravstvo, cvetličarstvo, industrija gume). Na koži se pojavi rdečina, mehurčki, rosenje in luščenje. Sčasoma postane koža zadebeljena in luščeča.
O koprivnici govorimo, kadar se na telesu v večjem ali manjšem obsegu pojavljajo značilni izpuščaji – urtike ali koprivke. Urtika je okrogle ali nepravilne oblike, premera nekaj milimetrov do nekaj centimetrov, dvignjena nad nivo kože, navadno obdana z rdečino. Urtika značilno srbi ali peče. Z ali brez zdravljenja izzveni v manj kot 24 urah.
Koprivke nastanejo zaradi sproščanja mediatorjev iz mastocitov, kar povzroča oteklino kože. Kadar so prizadete tudi podkožne plasti, lahko koprivnico spremlja angioedem.
Koprivnica se lahko pojavlja samostojno ali kot simptom sistemske alergijske reakcije – anafilaksije, pri kateri alergijska reakcija zajame več organskih sistemov.
Kadar koprivnica traja manj kot 6 tednov, govorimo o akutni koprivnici. Pri tej obliki koprivnice gre lahko za alergijo. Nastane zaradi izpostavljenosti alergenu, na katerega je bolnik preobčutljiv. Najpogostejši vzroki so alergija na zdravila, hrano, strupe kožekrilcev. Koprivnica, ki traja več kot 6 tednov, je kronična koprivnica. Koprivnica se lahko pojavlja vsak dan, ali pa občasno, z daljšimi ali krajšimi asimptomatskimi obdobji. Bolezen ima nepredvidljiv potek in različno težo klinične slike. Pri nekaterih bolnikih se pojavljajo le posamične koprivke v daljših časovnih obdobjih, pri nekaterih pa se izpuščaji pojavljajo vsakodnevno in bistveno vplivajo na kakovost bolnikovega življenja. Precej značilno je poslabšanje klinične slike kronične koprivnice ob psihičnem stresu, okužbah ali uporabi nekaterih protibolečinskih zdravil (npr. Aspirina in nesteroidnih antirevmatikov).
Pri kronični koprivnici navadno ne gre za alergijo, oziroma je ta izjemno redek vzrok. Približno 30 – 50% kroničnih koprivnic se pojavlja v sklopu avtoimunega obolenja, npr. revmatične bolezni ali avtoimunega vnetja ščitnice. Kronična koprivnica lahko spremlja nekatere perzistentne ali kronične okužbe (Helicobacter pylori, virusi hepatitisa, mikoplazma...). Nekateri raziskovalci med vzroki kronične koprivnice poudarjajo pomen psevdoalergije na konzervanse, drugi to zanikajo. Omeniti velja tudi skupino fizikalnih koprivnic, ki pogosto potekajo s klinično sliko kronične koprivnice. Tako se pri posameznih bolnikih koprivke pojavljajo pri izpostavljenosti mrazu, vročini, pritisku, vibracijam ali soncu. V posebno skupino spadata akvagena koprivnica, ki se pojavi ob kontaktu z vodo in holinergična koprivnica, ki se pojavi ob znojenju oziroma povišanju telesne temperature.
Anafilaksija je sistemska življenjsko ogrožujoča preobčutljivostna reakcija, ki se razvije v nekaj minutah, običajno pa prej kot v eni uri po vnosu alergena v telo. Najpogostejši vzroki so piki žuželk, hrana in zdravila. Anafilaksija prizadane kožo, sluznice, dihala in obtočila. Klinična slika je zato raznolika in jo razdelimo v več stopenj. Lahko se pojavi samo prizadetost kože in nastane srbenje, rdečina, koprivnica, pri prizadetosti podkožja angioedem. Lahko se pridružijo simptomi rinitisa in konjunktivitisa. Pri težjih stopnjah so prizadeta tudi dihala in obtočila: pojavi se oteženo dihanje, piskanje v prsnem košu, slabost, omotica, nezavest. Simtomi se lahko pojavijo posamič ali pa zelo hitro razvije polna klinična slika. Najhujša oblika anafilaksije je anafilaktični šok. Anafilaksija je urgentno stanje, ki zahteva takojšnje zdravljenje. Bolniki morajo biti poučeni o alergenih, ki lahko privedejo do anafilaksije, prav tako pa tudi o simptomih. Opremljeni morajo biti s setom za samopomoč, ki vključuje antihistaminik in steroid pa tudi z adrenalinom v avtoinjektorju.
Klinični oddelek za pljučne bolezni in alergijo Golnik
Bolnišnica Golnik
