Nogi je treba opazovati v stoječem položaju. Zdravnik natančno pregleda krčne žile, njihov potek, ob tem s prsti tipa predvsem spremembe v območju največje površinske vene. Vedno tipa stopalne pulze, s čimer oceni primernost prekrvitve spodnjih udov. Kadar stopalni pulzi niso tipni, kapilarna polnitev pa je upočasnjena, je treba izmeriti pritiske spodnjih udov z ročnim cw dopplerjem in določiti gleženjski indeks. Specialist le izjemoma napoti bolnika na slikanje ven spodnjih okončin. Funkcijski testi, pri katerih je zdravnik uporabljal različne podveze, s katerimi je stisnil spodnji ud, so le še zgodovina in se v sodobni diagnostiki ne uporabljajo več. 2

Tudi sami opazujte noge


V razvitem svetu imajo ljudje pogosto težave z nogami. Vzrok tem težavam so lahko obolele vene spodnjih okončin. Obolenja se pogosteje pojavljajo pri gensko predisponiranih ljudeh. Pogostnost obolenja s starostjo narašča.
Statistični podatki kažejo, da pogosteje obolevajo ženske, izraziteje v rodnem obdobju, kar povezujemo s hormonskimi dogajanji. Na pojavnost obolenja ven spodnjih okončin vplivajo še številni dejavniki, sami pa lahko zgodaj prepoznamo obolenje.

RAZLIČNE STOPNJE IN SAMOOPAZOVANJE

Po spodnjih okončinah, predvsem po stegnih, opažamo drobne razširjene podkožne vene – lasnice. Te pomenijo predstopnjo obolenja ven spodnjih okončin, pogosteje pa so le estetska motnja. Povezujejo jih z ženskimi spolnimi hormoni. Bistvenih težav ne povzročajo, le občasno po poteku žilic pekoče občutke.
V začetnih stopnjah obolenja ven so pogosto izrazitejši simptomi, med pregledom spodnjih okončin pa ni vidnih veliko sprememb. Predvsem v mirovanju bolniki občutijo težke in utrujene noge, pogostejši so mišični krči, bolečine so tope. Težave praviloma hitro izginejo med gibanjem. Nogi je treba opazovati v stoječem položaju.


SLIKA 1: Noge opazujemo v stoječem položaju, ko so krčne žile napete in bolj vidne

Po golenih in okrog gležnjev so vidne minimalno razširjene podkožne vene, tako imenovane krčne žile. Spremembe so bistveno manj vidne v ležečem položaju. Pozornost je treba usmeriti tudi na otekline spodnjih okončin. Le-te se sprva pojavljajo le v manjšem obsegu, podnevi, omejene pa so na območje gležnjev. Otekline čez noč izginejo. Koža spodnjih okončin je v začetni stopnji bolezni lahko suha, ni pa vnetno spremenjena.
Z napredovanjem bolezni so vsi našteti simptomi in znaki bolezni izrazitejši. Občutek težkih nog in bolečine v mirovanju sta izrazitejša. Oteklina je obsežnejša, ponoči izgine, vendar ni nujno, da popolnoma. Koža lahko srbi in peče. Med samopregledom v stoječem položaju so krčne žile izrazitejše. Koža je lahko vnetno spremenjena na različnih mestih. Srbeče vnetje se kot rdečin pojavlja na koži v poteku krčne žile. To imenujemo varikozni ekcem. Pogosteje pa je vnetje omejeno na kožo spodnje tretjine goleni, kar imenujemo hipostazični dermatitis. Koža je rdeča, lahko so prisotni drobni mehurčki, kasneje pa drobne luske. Pri kroničnih oblikah vnetja so izrazitejše hiperpigmentacija kože in tako imenovane bele atrofije. Opažamo rjavo obarvanje kože, ponekod, predvsem ob gležnjih, lahko belkasta obarvanja kože. Ob tem bolnik ni sistemsko prizadet, nima zvečane telesne temperature, ne trese ga mrzlica. Vnetje krčne žile oziroma površinske vene pa imenujemo tromboflebitis. Prizadeta vena je trda in boleča na pritisk. Po koži je vidna rdečina vzdolž prizadete vene. Zatrdlina je lahko različno dolga, od nekaj centimetrov do dolžine cele spodnje okončine. Tudi v tem primeru bolnik ni sistemsko prizadet, lahko ima le mejno zvečano telesno temperaturo.
Venska razjeda goleni je najhujša oblika obolenja ven spodnjih okončin. Pojavlja se na koži spodnje tretjine goleni in okrog gležnjev. Praviloma ni izrazito boleča. Razjeda se zelo počasi celi. Zato naj se obolenje ven spodnjih udov ne bi razvilo do tega stadija, kar lahko dosežemo z različnimi terapevtskimi posegi in redno uporabo elastičnih povojev ali medicinskih kompresijskih nogavic po meri.
Pri globoki venski trombozi, ki lahko ogroža življenje, prizadeta spodnja okončina v celoti oteče, oteklina čez noč ne splahni. Podkožne vene so močno napete. Prizadeta okončina je modro rdeče obarvana. Bolečina je izrazita, bolnik težko stopi na obolelo okončino. Ob tem se lahko sočasno pojavi težko dihanje, ki lahko pomeni pljučno embolijo. Bolnik mora nujno k specialistu angiologu in je praviloma zdravljen v bolnišnici.

PREGLED IN POTREBNE PREISKAVE

Ob pregledu bolnik sprva poda natančno družinsko in osebno anamnezo, s poudarkom na obolenju ven spodnjih okončin. Bolnik pove o svojih težavah: občutku težkih in utrujenih nog, bolečinah, mišičnih krčih. Opiše znake, ki jih sam opaža: krčne žile, otekline, vnetja kože, razjede, zvečano telesno temperaturo. Zdravnik bo povprašal tudi po morebitnih predhodnih obolenjih venskega sistema spodnjih okončin (prebolela globoka venska tromboza, prebolel tromboflebitis) ter drugih sočasnih obolenjih in zdravilih, ki jih bolnik redno uživa. Pomembno je tudi bolnikovo delovno mesto (stoječe, sedeče delo) in morebitne predhodne poškodbe spodnjih okončin, pri ženskah pa število porodov. Bolnik zdravniku pove, ali se je že predhodno zdravil zaradi obolenja ven spodnjih okončin.
Sledi natančen pregled obeh spodnjih okončin v celoti. Pregled sprva poteka stoje. Zdravnik natančno pregleda krčne žile, njihov potek, ob tem s prsti tipa predvsem spremembe v območju največje površinske vene: vene saphene magne. Vedno tipa stopalne pulze, s čimer oceni primernost prekrvitve spodnjih udov. Opazuje tudi tako imenovano kapilarno polnitev na konicah prstov nog (kako hitro se kri povrne v kožo palca nog po stisku). Kadar stopalni pulzi niso tipni, kapilarna polnitev pa je upočasnjena, je treba izmeriti pritiske spodnjih udov z ročnim cw dopplerjem in določiti gleženjski indeks. To je razmerje med sistolnim pritiskom v nogi in sistolnim pritiskom v roki, ki je normalno večje od 1. Ta indeks nam natančno pokaže primernost prekrvitve spodnjih okončin. Zdravnik opazuje tudi barvo kože in spremembe na koži, temperaturo kože pa oceni z dotikom. Pomembna je oblika stopalnih lokov.


SLIKA 2: Ročni cw doppler

Sledi pregled z ročnim cw dopplerjam. Preiskavo lahko opravimo pri stoječem bolniku ali v leže. Zdravnik z roko stisne stegno in povzroči pretok venske krvi po venah proti srcu, pri popustitvi stiska pa pri nezadostnosti venske zaklopke v koraku zaznamo obraten tok krvi. Preiskavo lahko izvedemo tudi tako, da se bolnik med pregledom napne (zadrži dih in napne trebušne mišice). Tako z ročnim dopplerjem ocenimo funkcionalno zadostnost venske zaklopke v koraku, v območju sapheno-femoralnega ustja. Ocenimo, ali venska zaklopka tesni ali ne, kar je zelo pomembno za nadaljnjo obravnavo bolnika. Ročni cw doppler omogoča zvočno zaznavanje venskega signala, vidimo pa signala ne. Pri sumu na funkcionalno nezadostnost venske zaklopke v koraku in pri sumu na predhodno prebolelo globoko vensko trombozo je treba opraviti ultrazvočno preiskavo ven spodnjih okončin z dvojnim dopplerjem. Dvojni doppler omogoča tudi vizualizacijo venskega sistema in s tem natančno opredelitev bolezni venskega sistema spodnjih okončin.
Pri sumu na trenutno globoko vensko trombozo bolnika vedno pregleda specialist angiolog. Zdravnik pri posameznih bolnikih opravi tudi nekatere preiskave krvi, če je to potrebno, npr. pri sumu na akutno infekcijo, na sladkorno bolezen. Specialist le izjemoma napoti bolnika na slikanje ven spodnjih okončin. To je potrebno takrat, ko ni mogoče ultrazvočno natančno opredeliti stopnje obolenja venskega sistema.
Ostali diagnostični postopki (npr. venska pletizmografija, preiskava mikrocirkulacije) se izvajajo le izjemoma in niso rutinske preiskave.
Funkcijski testi, pri katerih je zdravnik uporabljal različne podveze, s katerimi je stisnil spodnji ud, so le še zgodovina in se v sodobni diagnostiki ne uporabljajo več.

DOPPLER

Ročni cw doppler uporabljamo pri diagnostiki obolenj žilja spodnjih okončin v dveh različnih primerih: pri sumu na slabo prekrvitev spodnjih udov s pomočjo cw dopplerja in manšete izmerimo sistolni pritisk nog in rok ter izračunamo gleženjski indeks.
Sicer uporabljamo cw doppler za merjenje obratnega toka krvi v območju venske zaklopke sapheno-femoralnega ustja. Preiskavo opravimo vedno pri pregledu bolnika s katerim koli stadijem obolenja venskega sistema spodnjih okončin, prav tako pred načrtovanim sklerozantnim zdravljenjem.

ULTRAZVOČNI PREGLED VEN

Ultrazvočni pregled ven je zelo pomembna diagnostična metoda za opredelitev bolezni ven spodnjih udov. Ne izvajamo je rutinsko pri vseh bolnikih z boleznimi ven spodnjih okončin. S to metodo lahko izurjen preiskovalec natančno opredeli bolezen ven, bodisi globokih, pa tudi površinskih. Preiskavo opravimo pri vseh bolnikih s sumom na globoko vensko trombozo. Priporočamo jo pred operativnim posegom krčnih žil. Pri obsežnih tromboflebitisih, ki segajo visoko po stegnu proti koraku, je ta preiskava prav tako potrebna.
Obolenja ven spodnjih okončin so pogost spremljevalec sodobnega človeka. Z natančnim samoopazovanjem znakov in simptomov, ki spremljajo obolenje, lahko opredelimo težave. Spodnje okončine vedno opazujemo stoje, pozorni moramo biti na občutek težkih in utrujenih nog že v začetnih stadijih bolezni. Pravilna postavitev diagnoze in določitev stadija bolezni sta osnovi za nadaljnjo obravnavo in zdravljenje bolnika. Zato se je treba posvetovati z lečečim zdravnikom in morda tudi s specialistom, ko opazimo opisane znake obolenja.

asist. Metoda Košiček, dr. med.,
specialistka dermatovenerologije, flebologije
Banner Pulz

Več revij