Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Pacientova zasebnost in varnost sta pomembna dejavnika v delu splošnega zdravnika na primarni ravni zdravstvene dejavnosti. Pričujoči članek predstavlja nekatere pogoje in postopke, s katerimi se pacient in zdravnik srečujeta med obravnavo.


Patient`s privacy and safety are an important issue in the work of general practitioner (GP) at the primary healthcare level. This article presents some of the terms and procedures which the patient and doctor are confronted with in the process.

4.
Izbrani osebni zdravnik in varovanje zasebnosti bolnika


Govoriti o zasebnosti v eri digitalizacije življenja ni tako zelo enostavno, še manj poskušati skrbeti zanjo. V času poplave takšnih in drugačnih informacij, socialnih omrežij, spletnih orodij, pametnih telefonov in različnih zbirk podatkov se tudi v medicini soočamo z vprašanjem, kako čim bolj izkoristiti nove digitalne možnosti za izboljšanje kakovosti dela v naših ambulantah ter hkrati poskrbeti za varnost in zasebnost naših bolnikov in njihovih podatkov.
Pomena varovanja zasebnosti in bolnikovih podatkov se je zavedal že Hipokrat, ki v 8. in 9. členu svoje prisega, ki jo ob koncu študija ponavljamo vse generacije zdravnikov od Hipokrata naprej, navaja:

»8. da bom v sleherno hišo, kamor me bodo klicali, stopil samo zaradi koristi bolnikov ter da se bom vzdrževal vsake zavestne in pogubne krivice, posebno pa spolnega občevanja z ženskami in moškimi osebami, svobodnimi in sužnji;
9. da bom molčal o vsem, kar bom pri izvrševanju prakse ali tudi izven nje videl ali slišal o življenju in vedenju ljudi in česar ne gre obešati na veliki zvon, ker sem mnenja, da je take reči treba ohraniti zase kot (poklicno) skrivnost.«

Varstvo osebnih podatkov je v Republiki Sloveniji ena od ustavnih pravic in temeljnih svoboščin, ki spada v okvir pravic s področja zasebnosti. Med te pravice spadajo še pravica do osebnega dostojanstva in varnosti, varstvo pravic zasebnosti in osebnostnih pravic, nedotakljivost stanovanja, varstvo tajnosti pisem in drugih občil, svoboda izražanja ter svoboda vesti. Zbiranje podatkov v zdravstvu mora biti v skladu z veljavnimi zakoni in pravilniki. Izvajati se mora po načelu zakonitosti in poštenosti, načelu sorazmernosti ter prepovedi diskriminacije. Vsa ta načela so opredeljena v Zakonu o varstvu osebnih podatkov. Načelo zakonitosti in poštenosti pomeni, da se podatki obdelujejo in zbirajo pošteno ter zakonito v skladu z veljavno zakonodajo v Sloveniji. V načelu sorazmernosti je govora o tem, da morajo biti podatki, ki jih zbiramo in obdelujemo, ustrezni in po obsegu primerni glede na namene, za katere jih potrebujemo. Prepoved diskriminacije pa zagotavlja vsakemu posamezniku varstvo osebnih podatkov ne glede na narodnost, raso, barvo, veroizpoved, etnično pripadnost, spol, jezik, politično in drugo prepričanje, spolno usmerjenost, premoženjsko stanje, rojstvo, izobrazbo, družbeni položaj, državljanstvo, kraj oziroma vrsto prebivališča ali katerokoli drugo osebno okoliščino.

KAJ POMENI IZRAZ OSEBNI IZBRANI ZDRAVNIK?

Po Zakonu o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju v Republiki Sloveniji in ob uveljavljanju pravic iz obveznega zdravstvenega zavarovanja ima zavarovana oseba pravico do proste izbire zdravnika in zdravstvenega zavoda oziroma ustanove. Zdravstvena ustanova je po definiciji ustanova ali enota, ki izvaja, koordinira in/ali zagotavlja zdravstveno oskrbo (Terminološki slovar izrazov v zdravstvenem varstvu). Osebni zdravnik je zdravnik, ki obravnava osebe na področju osnovne/primarne zdravstvene dejavnosti. Poleg splošnega/družinskega osebnega zdravnika si zavarovana oseba lahko izbere tudi osebnega ginekologa in osebnega zobozdravnika. Osebnega zdravnika si zavarovana oseba izbere ob prvem obisku zdravnika. Vsaka zavarovana oseba ima istočasno lahko le enega osebnega zdravnika določene dejavnosti. Podatke o izbiri je potrebno vnesti v kartico zdravstvenega zavarovanja, zato izbira brez kartice načeloma ni možna. Osebni zdravnik za zavarovane osebe do dopolnjenega 19. leta starosti je specialist pediater ali specialist šolske medicine. Osebni zobozdravnik za to starostno obdobje pa je praviloma zobozdravnik, usposobljen za zobozdravstveno varstvo otrok in mladine. Za osebe, starejše od 19 let, je osebni zdravnik specialist splošne ali družinske medicine, izjemoma pa tudi zdravnik specialist medicine dela, športa in prometa ter zdravnik splošne medicine s podiplomskim študijem socialne medicine.
V najožjem timu z izbranim osebnim zdravnikom dela srednja medicinska sestra in v referenčnih ambulantah še diplomirana medicinska sestra v polovičnem delovnem času. Sodelavci, s katerimi sodeluje izbrani zdravnik pri zagotavljanju zdravstvenega varstva svojih bolnikov, so še patronažne sestre, reševalci, fizioterapevti, laboranti, delovni terapevti, psihologi ter administrativni in tehnični podporni kader. Preko medicinske dokumentacije osebni izbrani zdravnik sodeluje še z zdravniki drugih kliničnih strok, imenovanim zdravnikom na zavodu za zdravstveno zavarovanje, invalidsko pokojninskim zavodom, Inštitutom za poklicno rehabilitacijo, centri za socialno delo in občasno še z drugimi državnimi institucijami. Namen te široko razpredene mreže sodelovanja izbranega zdravnika je zagotavljanje čim bolj kakovostne oskrbe svojega bolnika, kar pogosto pomeni, da je osebni izbrani zdravnik koordinator zdravstvene oskrbe svojih varovancev. Zdravstveni sistem ob vse večji subspecializaciji posameznih strok postaja zapleten labirint, kjer je izbrani zdravnik lahko bolniku v enako pomoč kot odličen navigacijski sistem v avtomobilu.

NAROČANJE IN ČAKALNE DOBE

V zadnjih letih se na ravni primarne zdravstvene oskrbe vse bolj uveljavlja naročanje bolnikov v primeru nenujne oziroma odložljive zdravstvene oskrbe. To pomeni, da si v primeru kontrole po nekem akutnem obolenju, redne kontrole kroničnih bolnikov, kontrole po odpustu iz bolnišnice, kontrole zaradi administrativnih kontaktov (predpis zdravil, napotnic, medicinsko tehničnih pripomočkov, predlogov za obravnavo na invalidskih komisijah, predlogov za podaljšanje bolniškega staleža, pisanje različnih zdravniških potrdil) bolnik mora urediti termin za obisk zdravnika. Naročanje poteka v različnih ambulantah različno. Nekatere ambulante imajo rezervirane ure, ko bolniki lahko pokličejo in se naročijo na pregled preko telefona, ponekod je možno naročanje s pomočjo elektronske pošte ali preko spletne aplikacije, kjer si bolniki lahko sami izberejo tudi želeno uro in termin. Poudariti velja, da več možnosti običajno olajša delo zdravstvenemu osebju in kontakt bolniku z ambulanto. Na ta način je manj neprijetnih situacij in konfliktov, ki izhajajo iz nerednega dvigovanja telefona na eni strani in motenja procesa dela na drugi. Ali to pomeni, da postajamo tudi zdravniki na primarni ravni zdravstvene oskrbe manj dostopni za svoje bolnike? Osebno menim, da ne. S pomočjo naročanja želimo le izboljšati kakovost našega dela, izboljšati organizacijo in varnost oskrbe naših bolnikov ter spoštovati Zakon o pacientovih pravicah, ki v enem izmed svojih členov govori o spoštovanju bolnikovega časa.

ZAGOTAVLJANJE ZASEBNOSTI OD IZBIRE DO OBRAVNAVE BOLNIKA

Zagotavljanje zasebnosti bolnika je tesno povezano s kakovostno in varno oskrbo bolnika, kar pomeni, da smo zdravstveni delavci dolžni zagotoviti klinično pot obravnave bolnika, ki bo vključevala mehanizme za preprečevanje napak ter varovanje podatkov naših bolnikov. V podporo nam morajo ob tem biti pravilniki, smernice in dobra računalniška podpora z varovanimi ter zaščitenimi programi, ki zagotavljajo sledljivost vseh aktivnosti v povezavi z obravnavo posameznika.
Poseg v bolnikovo zasebnost se začne že z vstopom v zdravstveno ustanovo. Običajno je prvi kontakt bolnika ob vstopu informator ali medicinska sestra. Že na tej točki je pomembno, ali bolnik informacije, ki jih dobi, tudi razume, ali so dovolj natančne in jasne, da brez težav najde, kar išče, in koliko podatkov je dolžan posredovati, da njegova oskrba steče naprej brez zapletov. Naslednji korak je prihod v čakalnico, kjer bolnik počaka medicinsko sestro, zadolženo za delo v ambulanti izbranega osebnega zdravnika. Praviloma je pomembno, da bolnik medicinski sestri v njenem prostoru (ne v čakalnici pred drugimi bolniki) pove podatke, ki pojasnjujejo njegov prihod v ambulanto (ali gre za akutno stanje, je naročen ali ne) in medicinski sestri olajšajo razvrščanje bolnikov in pripravo njegove dokumentacije, preden gre naprej do zdravnika. V primeru bolnikovega prvega obiska zaradi nove izbire zdravnika v ambulanti zavarovano osebo povabimo v ambulanto, ji predstavimo način dela v ambulanti in, v kolikor se zavarovana oseba strinja s tem načinom, uredimo podrobnosti administrativnega vpisa ter se dogovorimo za prvi pregled. Prvi pregled je namenjen urejanju zdravstvene dokumentacije, povzetku trenutnega zdravstvenega stanja ter vzpostavitvi prvega kontakta, ki bo temelj zaupnega in predvsem partnerskega odnosa v skrbi za posameznikovo zdravje. V primeru, da je bolnik bil prej obravnavan pri drugem zdravniku, je tega treba zaprositi, da bolnikovo dokumentacijo posreduje v novo ambulanto. Načini, kako to izvesti, se nekoliko razlikujejo od ambulante do ambulante. V Zdravstvenem domu Ljubljana mora bolnik podpisati vnaprej pripravljen obrazec, da se strinja s pošiljanjem svoje dokumentacije v novo ambulanto. Ponekod je dovolj telefonsko obvestilo s podatki nove ambulante. Spet drugje je treba podpisano novo izbiro posredovati predhodnemu zdravniku, da ta nato odpošlje dokumentacijo v novo ambulanto. Dokumentacije praviloma ne bi smeli bolniki prenašati sami, ampak jo moramo posredovati v zaprtih kuvertah po pošti ali kurirju. Na ta način je zakonsko opredeljeno tudi pošiljanje medicinske dokumentacije na medicino dela, prometa in športa, v kolikor za delo specialista medicine dela, prometa in športa ne zadoščajo informacije, ki jih posreduje izbrani osebni zdravnik na v ta namen oblikovanem obrazcu. Težave včasih predstavljajo zahteve zavarovalnic za vpogled v medicinsko dokumentacijo bolnika. V teh primerih je treba preveriti, ali je bolnik ta vpogled zavarovalnici dejansko dovolil, in jo šele nato posredovati pooblaščenemu medicinskemu osebju. Zahtevo za posredovanje medicinske dokumentacije lahko izda tudi sodišče in v tem primeru jo posredujemo imenovanemu izvedencu.

VAROVANJE PODATKOV JE OBVEZA ZDRAVSTVENIH DELAVCEV

Medicinska dokumentacija je v večini ambulant še v papirnati obliki, nekateri kolegi imajo že elektronsko kartoteko ali oboje. Varovanje podatkov pa je v vseh primerih obveza zdravstvenih delavcev in ustanov. Pomembno je, da so računalniški programi dobro zaščiteni, da zagotavljajo visoko stopnjo varnosti. Papirnata kartoteka je dogovorjene oblike in mora biti shranjena v kartotečnih omarah, ki so zaklenjene in je dostop možen le pooblaščenim osebam. Pri delu s podatki bolnika s pomočjo računalnika ima vsak zdravnik dodeljeno svojo vstopno kodo in geslo, za delo in dostop do nekaterih podatkov pa pooblasti medicinsko sestro, ki dela z njim v ambulanti. Druge osebe, ki za delo niso pooblaščene, do bolnikovih podatkov ne morejo dostopati.
V naši ambulanti imajo bolniki možnost, da za naročanje uporabljajo telefon, spletno aplikacijo in elektronsko pošto. Želimo si seveda, da bi čim pogosteje uporabljali možnost računalniške komunikacije, zavedamo pa se, da to ni možno za vse bolnike, posebej starejše bolnike, bolnike brez urejenega stalnega bivanja v Republiki Sloveniji ali ljudi z obrobja družbe. Pri obravnavi teh oseb pa se zdravniki in zdravstveno osebje pogosto srečujemo z dodatno skrbjo, komu lahko posredujemo kakšne informacije in s kom vstopamo v interakcijo ter komunikacijo ob bolniku. Z bolnikom, ki je opravilno sposoben, je treba v tem primeru razjasniti, koga bo pooblastil za komunikacijo z nami in katere podatke lahko posredujemo določeni osebi. Bolnik podpiše obrazec, iz katerega je razvidno, komu lahko posredujemo podatke, ta obrazec pa vložimo v bolnikovo zdravstveno dokumentacijo ter z njegovo odločitvijo seznanimo svoje najožje sodelavce. Telefonska in računalniška komunikacija je primerna predvsem za obveščanje o terminih ali naročanje administrativnih storitev, ne pa za posredovanje občutljivih podatkov posameznika, razen v primeru, ko so podatki posredovani s pomočjo kriptografskih metod in elektronskega podpisa.

IDENTIFIKACIJA SPREMLJEVALCA SKRBNIKA

Nekatere bolnike k zdravniku spremlja skrbnik, ki se mora ob obisku pri zdravniku identificirati in predstaviti. Taki posamezniki imajo običajno s sabo tudi sklep o določitvi skrbnika, katerega kopija naj bi bila tudi del dokumentacije pri osebnem izbranem zdravniku. Otroci, starejši od 16 let, imajo pravico, da pregled pri izbranem zdravniku opravijo brez prisotnosti staršev. Težave pri varovanju podatkov se lahko pojavijo tudi pri vključevanju tolmačev v komunikacijo med bolnikom in zdravnikom. V tej situaciji je sicer v bolnikovem interesu prisotnost tolmača, saj sicer komunikacija ni mogoča, a je treba pred tem vseeno preveriti, ali se bolnik s prisotnostjo tolmača strinja, hkrati pa tolmača opozoriti, da je zavezan k molčečnosti enako kot zdravstveno osebje pri delu z bolnikom.

SKRBNO ZBIRANJE IN VREDNOTENJE PODATKOV

Pomemben vidik zbiranja podatkov v zdravstvu je ne le skrbno upravljanje podatkovnih baz, temveč tudi vrednotenje podatkov, ki omogočajo razvoj novih tehnologij, zdravil in napredek v medicini, ki služi dobrobiti našim bolnikom. Veliko pomembnih odkritij v medicini je nastalo in še vedno nastaja z zbiranjem in analizo podatkov naših bolnikov – vpliv zdravil na telo, vpliv življenjskega sloga na pojavnost bolezni sodobnega časa, ugotavljanje vzročnih dejavnikov za nastanek obolenj, oblikovanje diagnostičnih meril in terapevtskih smernic za zdravljenje številnih obolenj. Poudariti moram, da je izbrani zdravnik le bolnikov svetovalec in v določenih delih koordinator zdravstvene oskrbe ter skrbnik zdravstvene dokumentacije. Bolnik je tisti, ki odloča, kako in kaj. Te odločitve pa seveda zahtevajo natančne informacije, ki jih bolnik lahko razume in s pomočjo katerih se potem odloča.

Asist. dr. Erika Zelko,
dr. med., spec. splošne med.

Zasebnost (Julij 2017)

- Pravica do zasebnosti

- Pravni vidiki zasebnosti v zdravstvu

- Razvoj informatike in varovanja podatkov v slovenskem zdravstvu

- Izbrani osebni zdravnik in varovanje zasebnosti bolnika

- Zasebnost in zdravljenje duševnih motenj

- Nagradna igra Da vas pozimi ne bo zeblo

Ta stran pripada Tiskovni agenciji MOREL. Vse pravice pridržane
© Copyrighted design and content. All rights reserved