Strokovna zdravstveno vzgojna revija

S prihodom živali se morate najprej strinjati starši. To je velika odgovornost. Predvideti je treba, ali imate dovolj časa, da boste za žival pravilno in dobro skrbeli. Ji lahko zagotovite ustrezno hrano? Ali se vam gnusi, ko ugotovite, da lula in kaka in je za njo treba čistiti? Ali imate dovolj finančnih sredstev za veterinarja, ko žival zboli in ostari? In ne nazadnje, kaj boste z živaljo, ko greste na počitnice? 4

Živali pri vas doma so dodatna skrb


Ko sprejmete žival v svoj dom, zanjo prevzamete popolno in veliko odgovornost, saj pri vas ne more več sama poskrbeti za svoje potrebe. Seznaniti se morate z živalsko vrsto in njenimi potrebami, da ji bo z vami prijetno bivati. Znanje o tem, kako določena živalska vrsta živi v naravi, vam bo pomagalo pri načrtovanju prostora, opreme in hrane zanjo. Živali morate zagotoviti vsaj minimalne pogoje, kot jih predvideva Odlok o bivalnih razmerah in oskrbi živali prostoživečih vrst v ujetništvu (Ur. l. RS, št. 50/01). Svetujem vam, da predhodno obiščete družino, ki skrbi za določeno vrsto, da se seznanite z njihovimi izkušnjami. Hrčki podnevi spijo, ponoči pa vas motijo z ropotom. Papige so glasne. Potrebujejo veliko vašega časa in pozornosti. Iz kletke letijo perje, ostanki hrane, iztrebki in voda. Mačke in psi so lahko zelo razvajeni, če jim ne postavite meje, in vas terorizirajo v lastnem domu. Zelo pomemben je podatek, koliko let določena žival živi, saj je treba vaše življenje načrtovati za toliko let v naprej. Živali doma potrebujejo ljubezen, spoštovanje, skrbno nego in prijaznega skrbnika. Potrebujejo primeren, udoben in varen prostor za bivanje, pravo vrsto hrane, svežo vodo, prostor za gibanje, nekatere pa tudi redne sprehode. Potrebujejo redno čiščenje bivališča, saj se nobena ne valja po lastnih iztrebkih. Ko zbolijo, pa jih je treba peljati k veterinarju.

TUDI ŽIVALI GOVORIJO

Živalim se je treba približati počasi, da jih ne prestrašite. Ponudite jim odprte dlani, da jih povohajo. Prijemajte jih nežno in pazljivo od spodaj, s čim večjo površino, da se počutijo varne. Plenilci jih hitro zagrabijo od zadaj in zgoraj, zato jih tako prijemanje prestraši in se lahko branijo z ugrizom. Naučite se prepoznati njihovo govorico, ki vam sporoča, kaj jim ustreza in kaj ne. Če lepo in spoštljivo ravnate z njimi, so prijetni družabniki. Živali ponavadi uživajo, ko jih božate. Prepoznavajo vas in vas sprejemajo takšne, kot ste. Pred odločitvijo je treba ugotoviti, zakaj si otrok želi določeno žival in katero potrebo pri tem izpolnjuje. Je razlog pravi, ali pa si jo želi le zato, ker imajo živali vrstniki ali da bi se pohvalil pred njimi. Običajni in manj zahtevni hišni ljubljenčki so psi, mačke, hrčki, mongolske puščavske podgane, kunci, morski prašički, male papige, kanarčki in ribe. Zadnje čase so pogosti tudi goži, agame, gekoni, paličnjaki, ptičji pajki. Vedno bolj pa so med ljudmi priljubljene velike eksotične živali kot so pitoni, udavi, zeleni legvani, are, kakaduji, opice in tigri. Vendar lahko živijo mnogo let, potrebujejo posebno oskrbo, zrastejo večje, kot si sprva predstavljamo, in takrat postanejo nevarne. Zato vam takšnega hišnega ljubljenca kot zoopedagoginja odločno odsvetujem. Skrb zanje je prezahtevna in sčasoma postanejo nevarne. Ko to ugotovite, je že prepozno, saj jih ne morete oddati.
Orjaške kače zrastejo v dolžino do štiri metre, takrat potrebujejo velik bivalni prostor in vam postanejo nevarne. Priskrbeti jim morate ustrezno hrano, kot so kunci in morski prašički. Zgodilo se je že, da so ljudje prišli v zavetišče po mačke, s katerimi so želeli nahraniti svojo orjaško kačo. Opice so družabne živali, potrebujejo veliko pozornosti, nege, posebno hrano in oskrbo. Potrebujejo družbo svojih vrstnikov. Na čistočo se ne navadijo, lulajo in kakajo kjer koli, tako kot v naravi. So inteligentne in čustvene. Na skrbnika se navežejo. Ni prav, da jim vsiljujemo človeške lastnosti, jih učimo raznih trikov, nastopov, človeškega vedenja. Ko spolno dozorijo, postanejo nevarne za družinske člane in prijatelje. Do njih ni pošteno, da jih takrat oddate, saj so navezane na vas. Nekatere živali so dolgožive. Obveznost sprejmete za vse njeno življenje. Žival se na vas naveže in je v hudem stresu, kadar menja gojitelja. Ni idealne živalske vrste hišnega ljubljenčka, ki bi živela v človeških domovih. Živali imamo doma zaradi sebe, v zameno pa ji moramo nuditi lažje življenje. Z ustreznimi prilagoditvami, opremo, hrano in skrbjo lahko dobro poskrbimo za žival, za katero smo se odločili. Samo takrat smo upravičeni, da jo sploh imamo. V takih razmerah toplo priporočam primernega hišnega ljubljenčka, ob katerem odraščajo vaši otroci. Od njega lahko vsi družinski člani veliko pridobite in se naučite.

PROSTOR ZA ŽIVALI

Prostor za žival v vašem domu mora biti določen, tako da ji niso dostopni vsi deli stanovanja. Izpuščajte jo kontrolirano (hrček, kača) in tako poskrbite za njeno varnost, saj je za nekatere nevarno, če se prosto gibljejo po stanovanju. Nekatere živali se bolje počutijo v bivališču na vrtu, kjer imajo naravna tla (pritlikavi pujsi). Živali si priskrbite od rejcev, iz preverjenega vira, saj je trgovina s prostoživečimi živalmi ena najbolj donosnih na svetu, poleg mamil in orožja. Z legalno nabavo pomagate preprečevati ilegalno trgovino in tako prispevate k ohranjanju narave in zaščiti živali. Prijateljstvo z živaljo izboljša človeške socialne odnose. Žival zapolni emocionalne in socialne potrebe, prispeva tudi izboljšave v psihološkem in fiziološkem zdravju. Skrb za žival vpliva na izgradnjo samospoštovanja. Od živali, ki je odvisna od nas, se lahko naučimo razumeti čustva in potrebe, kar nam pomaga tudi pri vživljanju v druge ljudi. Raziskave so pokazale, da otroci, ki skrbijo za žival, kažejo višjo stopnjo vživljanja. Živali so pomemben vir socialne podpore. Otroci v stiski pogosto poiščejo tolažbo pri hišnih ljubljenčkih. Žival omogoči otroku, da se počuti brezpogojno sprejetega. Ljubeč odnos z živaljo pomaga otroku preseči stiske, ki jih doživlja v vrtcu, šoli in družbi. To pa ne pomeni, da lahko žival nadomesti ljudi. Daje lahko le čustveno oporo. Domača žival ugodno vpliva na razvoj govora, iz otroka izvablja besedna sporočila. Na otrokov razvoj pa vpliva navezanost na žival in ne lastništvo. Živali staršem pomagajo pri razlagi različnih življenjskih dogodkov. Razumevanje tistega, kar se dogaja z živaljo, pomaga pri razumevanju človekovega rojstva, življenja in smrti. Prisotnost domače živali okrepi družinsko povezanost. Ob živali preživijo družinski člani več časa skupaj. Otroci, ki odraščajo z živaljo in imajo prijaznejše družinsko okolje, so bolje razviti od vrstnikov. Prisotnost živali spodbuja socialne stike med ljudmi. V sodobni medicini je priznano, da skrb za žival in stik z njo lahko zavarujeta pred boleznijo ali upočasnita napredovanje že prisotne bolezni. O čemer govori tudi otroška slikanica avtorice Jane Goodall z naslovom Doktor Belko. Belko v slikanici je mali beli kuža, ki obiskuje bolnike v otroški bolnišnici. Pri lastnikih živali so izmerili nižji krvni tlak.
Ob stikih z živalmi je treba z veterinarskim nadzorom poskrbeti, da so živali zdrave. Živali lahko zbolijo ali pa prenašajo zoonoze, bolezni, ki se lahko z živali prenesejo na človeka. Po rokovanju z živaljo je treba vedno poskrbeti za higieno in si z milom in toplo vodo umiti roke. Plazilci imajo v prebavilih različne tipe bakterij salmonel kot normalno črevesno floro, zato so manj primerni za majhne otroke z občutljivim imunskih sistemom.
Živalski vrt je strokovno vodena institucija, ki ima značaj kulturne ustanove in izpolnjuje številne naloge: ponuja sprostitev in razvedrilo najširšemu krogu ljudi, na poljuben način seznanja javnost s področjem naravoslovja, predvsem z živalmi, udejstvuje se v znanstvenoraziskovalnem delu, ohranitveni vzreji ogroženih živalskih vrst in pri varstvu narave. Vzdržuje in goji predvsem prosto živeče živali.
Zavetišče za zapuščene živali je namenjeno začasnemu bivanju mačk in psov, ki nimajo lastnika, oziroma so izgubljene in najdene, pa tudi za tiste, za katere lastnik zaradi različnih vzrokov ne more več skrbeti. Živali, ki pridejo v zavetišče, so ustrezno in strokovno oskrbljene, nato pa se jim poišče nove skrbnike.
Zavetišče za prostoživeče živali pa je namenjeno poškodovanim in bolnim živalim ter osirotelim mladičem ogroženih prostoživečih vrst, z namenom, da se jim pomaga ter čim prej, kadar je to mogoče, omogoči vrnitev v naravo. Življenjski prostor v naravi imenujemo biotop, sestavljajo ga žive in nežive sestavine. Žive sestavine biotopa so vsa živa bitja, nežive pa zrak, voda, prst, podnebje. Med seboj so večplastno povezane v celoto. Vsaka sestavina sistema vpliva na ostale, vsaka zase pa je ves čas odvisna od vseh drugih sestavin. Življenjski prostor za posamezno vrsto je specifičen. Čim bolj ga poznamo, tem lažje skrbimo za določeno vrsto v umetnem okolju in tem lažje ji zagotovimo vse, kar potrebuje.

NEOBIOTOP

Življenjski prostor v živalskem vrtu se imenuje neobiotop. To je bivalni prostor, ki ga uredimo za življenjski prostor neke določene živalske vrste. Če je neobiotop ustrezen, ohranijo živali naravne nagone, vedenjske vzorce in se uspešno razmnožujejo. Neobiotop ne more biti tako velik kot prostor v naravi, vsebovati pa mora vse, kar določena vrsta potrebuje - prostor za spanje, lov, opazovanje, skrivanje, napajališče, kopel, prostor za označevanje in se od vrste do vrste razlikuje. Če je tako urejen, ga živali sprejmejo za dom in se ne počutijo ujetniki. Pri oblikovanju neobiotopa za določeno živalsko vrsto moramo upoštevati različne zahteve, kot so veterinarska, biološka in naravna ureditev. Pri tem upoštevamo potrebe živali, njihovo telesno počutje ter vsakodnevno oskrbovalno delo.
Prostoživeče živali se lahko zadržuje v ujetništvu, če jim zagotovimo ustrezno okolje za izpolnjevanje vseh telesnih in socialnih potreb. Živali v ujetništvu moramo zaščititi pred lakoto, neugodnimi toplotnimi in fizikalnimi vplivi, boleznimi in poškodbami, dati jim moramo možnost za izražanje večine naravnih vzorcev vedenja in jih varovati pred vznemirjenji in stresom. Veliko obiskovalcev ima predsodke do določenih živali, kot so žuželke, pajki, kače, krastače. Predsodki so stališča, ki jih spremlja globoka prepričanost o njihovi točnosti, kljub temu da ne slonijo na dejstvih. Pogosto vsebujejo neopravičene posplošitve. Predsodki so logično neosnovana stališča, ki jih spremljajo intenzivna čustva (pozitivna ali negativna), in jih je zelo težko spreminjati. Otroci poberejo predsodke od staršev, starih staršev, vzgojiteljev, učiteljev in tudi vrstnikov. Predsodki so povezani s tradicijo, z načinom življenja in razmišljanja v določeni skupnosti. Različni predsodki so bolj ali manj globoko vsidrani v osebnosti posameznika in so zato bolj ali manj odporni na spremembe.
V življenju posameznika so predsodki do živali velika ovira in taki posamezniki naredijo v naravi veliko škode. Zaradi njih je veliko živali preganjanih in pobitih. Na Oddelku za biologijo Biotehniške fakultete v Ljubljani so razvili učinkovit model učenja za odpravo predsodkov do živali, ki ga v ZOO Ljubljana uporabljamo že vrsto let. Pri premagovanju predsodkov je naša vloga zelo pomembna. Delujemo s sugestijo in zgledom. Pomembni so naša sposobnost prepričevanja, dober odnos do obiskovalca in naša sposobnost vživljanja. Pri odpravljanju predsodkov do živali je za posameznika ključen trenutek, ko se živali dotakne. Dotik mora biti dovolj dolg, da se zave svojih predsodkov in ugotovi njihov nesmisel. Ko se to zgodi, predsodki izzvenijo ali vsaj delno izgubijo moči.

V ZOO NIMAJO DOMAČIH ŽIVALI

Po drugi strani pa se obiskovalci ne zavedajo, da so živali v živalskem vrtu nevarne, če bi prišli z njimi v stik. Kapibara je zelo prijetna na pogled, vendar ne vedo, da ima dolge in ostre zobe glodače, s katerimi lahko močno ugrizne. Kadar kakaduji plezajo po mreži letalnice, jih obiskovalci skušajo božati, ne zavedajo pa se nevarnosti njihovih močnih kljunov. Kalifornijski morski lev je na pogled igriv in prijazen, vendar ima zobovje podobno zverskemu in močan ugriz. Na otroke, ki so manjši od odraslih, živali reagirajo nagonsko in jih imajo za lahek plen. To lahko opazujete pri leopardih, ki preko mreže zasledujejo in skušajo napasti otroke.
Živali v živalskem vrtu so ambasadorji tistih v naravi. V živalskem vrtu živali spodbujamo k dejavnostim z namenom, da jih ohranjamo v primerni telesni kondiciji. S treningi pokažemo spoštljiv odnos med živaljo in oskrbnikom, njene telesne značilnosti in prilagoditve, njeno naravno gibanje. Žival pa tako pripravimo na posebno nego in veterinarske preglede.
Obiskovalcem v ZOO Ljubljana omogočamo stik z nekaterimi udomačenimi prostoživečimi živalmi, da preko izkustvenega učenja sami pridejo do spoznanj o živalih in njihovih potrebah. Učimo jih živali spoštovati, opazovati in prepoznavati njihovo govorico. Z vprašanji in spodbujanjem živali k dejavnosti (hoja, hranjenje, spreminjanje barve in oblike) sami sklepajo na zakonitosti. Obiskovalci tako začutijo, da so to živa bitja, ki zaznavajo, čutijo in se tudi bojijo. Naučijo se jih spoštovati in to spoštovanje lahko nato prenesejo na vsa živa bitja in vso naravo ter jo na tak način varujejo.




V Živalskem vrtu Ljubljana več kot 17 let omogočamo obiskovalcem tesen kontakt z nekaterimi živalmi. V tem času nismo imeli nobenega primera prenosa bolezni z živali na obiskovalca. Poskrbimo pa za preventivo proti boleznim in higieno rok.


Irena Furlan, uni.dipl.biol.
biologinja in pedagoška vodja
Živalski vrt, Ljubljana