Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Cilj zdravstvene politike je varovanje in krepitev zdravja posameznika, družine in celotnega prebivalstva, kar omogoča slehernemu človeku produktivno in kakovostno življenje. Končni cilj sistema zdravstvenega varstva je približevanje idealu zdravja: po definiciji Svetovne zdravstvene organizacije zdravje ni le odsotnost bolezni, ampak stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje. 1

Varovanje in krepitev zdravja športnika


Zdravstveno varstvo je rezultat zdravstvene politike, družbe in države, njegovo izvajanje pa omogočajo možnosti (pripravljenost na vlaganja v zdravje) in znanje, opremljenost in organiziranost (ustrezen strokovni nadzor) zdravstva.
Sprejeli smo deklaracije Svetovne zdravstvene organizacije (Deklaracija Svetovne zdravstvene organizacije, Lizbona; stališče FIMS-a “Internacional Federation of Sports Medicine” do prekomernega treninga otrok in adolescentov). Sprejeli smo Zakon o športu (Uradni list 22/98), Navodila za izvajanje preventivnega zdravstva na primarni ravni (Uradni list, 19/98) in Deklaracijo o zdravstvenem varstvu športnikov Slovenije (Celje 2001, Ljubljana 2006). Imamo podiplomski študij medicine dela, prometa in športa, specializacijo medicine dela, prometa in športa, Inštitut medicine dela, prometa in športa, Razširjeni strokovni kolegij medicine dela, prometa in športa, vendar samo dva centra medicine športa (Ljubljana in Celje).
Medicina športa je tista veja medicine, ki naj bi s svojo predvsem preventivno usmerjenostjo in organizirano multidisciplinarno usmeritvijo izvajala vse naloge preventivnega zdravstvenega varstva v športu. Pri športu je bistveno, da se je šport pojavil pred medicino športa in so v njem znana vsa »pravila igre«. Obstaja realna ogroženost (tveganje) v odnosu do zahtev, obremenitev in obremenjenosti; ob upoštevanju vsega tega sta cilj zmaga in doseganje vrhunskih rezultatov. Cilji niso le samopotrjevanje ali osebno zadovoljstvo, temveč tudi nagrada in omogočanje športnikove eksistence. V vrhunskem športu zahteve, obremenitve in obremenjenosti presegajo zmožnosti povprečne populacije. Samo talenti ob kakovostnem vodenju in timskem delu dosegajo vrhunske rezultate. Rekreacija ali »šport za vse« je sestavni del športa in zdravega življenja. Rekreacija ni tekmovalna. Posamezniku omogoča realno oceno trenutnih zmožnosti, je aerobna in odvisna od interesa in motiva posameznika. Tekmovalna rekreacija je šport. Športnik mora biti zdrav, imeti mora predispozicije in motiv za konkretne športne aktivnosti. Skrbeti mora za svoje zdravje in zdravje drugih udeležencev v športu. Medicina športa, ki pozna šport in športnike, uporablja znanje v korist športnikov, zdravja in športa. Medicina športa je svetovno priznana veja medicine.
Svetujemo, da vrhunski, perspektivni športniki izberejo za osebnega zdravnika specialista medicine dela, prometa in športa. Športniki do 19. leta starosti izberejo praviloma specialista šolske medicine. Rekreacija je domena splošne medicine. Medicina športa je raven primarne zdravstvene oskrbe.
Specialist medicine dela, prometa in športa mora obvladati: kurativna pravila splošne medicine, poškodbe in okvare zdravja kot posledico tveganja pri športu, nujno medicinsko pomoč (dežurstva na športnih prireditvah), potovalno medicino in glede na dolgoletne izkušnje tudi UZ diagnostiko (mehka tkiva) in RTG kostnega sistema. Bistvo medicine športa je preventiva.
Zdravnik mora poznati šport in športne panoge, zakonitosti trenažnega procesa, zakonitosti regeneracije in prehrane ter v sodelovanju s kineziologi skrbeti za zdravstveno vzgojo ter urejenost športnih objektov in bivalnih prostorov športnikov.

Rudi Čajavec, dr. med.
specialist medicine dela, prometa in športa
Diagnosticni center Celje




D O G O V O R O S O D E L O V A N J U

I.
Skupni interes podpisnic dogovora je varovanje in krepitev zdravja slehernega udeleženca v športu.
II.
Stranki podpisnici dogovora ugotavljata:

  • da Zakon o športu v 43. členu opredeljuje način izvajanja zdravstvenih pregledov;
  • Olimpijski komite Slovenije in Fundacija za šport ter Ministrstvo za šolstvo in šport že izvajajo sistem nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja športnikov perspektivnega, mednarodnega in svetovnega razreda.

III.
V zvezi z navedenim se bosta podpisnici potrudili uresničevati naslednje aktivnosti:

  • Ministrstvo za zdravje bo v sistem zdravstvenega varstva vgradilo 43. člen Zakona o športu in pri tem upoštevalo predloge Zdravstvene komisije OKS,
  • Zdravstveni pregledi udeležencev v športu do 14. leta starosti se opravljajo v šolskih dispanzerjih po že obstoječi mreži javne zdravstvene službe,
  • Zdravstveni pregledi udeležencev v športu nad 14. letom starosti se opravljajo po predlogu Zdravstvene komisije OKS,
  • Financiranje verificiranega obsega preventivnih zdravstvenih pregledov bo v skladu z določbami Zakona o športu pokril Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije,
  • Stranki bosta dorekli sistem nadstandardnega zdravstvenega zavarovanja tako, da bodo v sistem vključeni vsi vrhunski športiki (svetovnega, mednarodnega in perspektivnega razreda); prav tako bo treba doreči sistem vključevanja drugih kategorij registriranih športnikov.

IV.
Minister za zdravje bo določil posebno komisijo, ki bo skupaj z Zdravstveno komisijo OKS pripravila strokovne in organizacijske podlage za izvedbo tega dogovora.
V.
Oba podpisnika z zadovoljstvom ugotavljata, da se Ministrstvo za šolstvo in šport strinja z vsebino dogovora.

MINISTRSTVO ZA ZDRAVJE

OLIMPIJSKI KOMITE SLOVENIJE ZDRUŽENJE ŠPORTNIH ZVEZ

mag.AdrejBRUČAN,
minister

dr. med. mag. Janez KOCIJANČIČ
predsednik



Portorož, 21. junij 2007