Odvzem vzorcev za kontrolo dopinga

Odkar obstaja tekmovalni šport, so si športniki prizadevali, da bi si pridobili prednost pred drugimi. Nekateri so pri tem posegli po različnih zdravilih in drugih preparatih – dopingu, ki jih je naredil močnejše in hitrejše. Športnikov, ki so uporabljali ta sredstva, je bilo iz leta v leto več, vzporedno s tem pa se je povečevalo tudi število vrhunskih rezultatov. Vendar se je pojavila tudi negativna stran dopinga, saj so imeli mnogi športniki precej zdravstvenih težav, nekateri so celo izgubili življenje. Poleg tega doping športnike postavlja v prednost pred drugimi, kar do njih ni pošteno. Zato so se pojavila prizadevanja, da bi doping spravili iz športa. Sprva so to nalogo prevzele športne organizacije, ki so se lotile izločanja športnikov, ki so nastopali pod vplivom prepovedanih snovi. Kasneje so se boju proti dopingu pridružile tudi nekatere države in medvladne organizacije.
Doping je uporaba snovi in postopkov, ki so jih prepovedali Mednarodni olimpijski komite (MOK), Svetovna protidopinška agencija (WADA) in nacionalne protidopinške komisije.
Odvzem vzorcev za potrebe dopinške kontrole izvajajo samo pooblaščeni delegati za odvzem vzorcev za kontrolo dopinga. Odvzemi se lahko izvajajo na samem tekmovanju, na treningu oziroma kadarkoli brez predhodne napovedi. Vzorec, ki ga pooblaščeni delegat odvzame po standardiziranem postopku, se pošlje v akreditirani laboratorij za kontrolo dopinga. Samo na osnovi rezultatov, pridobljenih v akreditiranih laboratorijih za kontrolo dopinga, se lahko vodijo postopki, ki na koncu lahko privedejo do kaznovanja.

ODVZEM URINSKEGA VZORCA

Bistvene stopnje standardnega postopka za odvzem urinskega vzorca za kontrolo dopinga so:

1.
• Izbor športnika – Športnik podpiše obrazec, s katerim ga seznanimo, da mora v eni uri priti na odvzem za kontrolo dopinga.
2.
• Izbira embalaže za oddajo urina – Športnik izbere zapakirano embalažo za oddajo urina.
3.
• Oddaja urina – V izbrano posodo športnik pod nadzorom pooblaščenega delegata urinira približno 100 ml urina.
4.
• Izbira embalaže za pošiljanje vzorca v laboratorij – Športnik izbere zapakirano embalažo za pošiljanje vzorca.
5.
• Razdelitev vzorca – Oddan urinski vzorec športnik razdeli na dva dela, in sicer v stekleničko »A« najmanj 50 ml in v stekleničko »B« najmanj 25 ml.
6.
• Merjenje pH in specifične gostote – Pooblaščeni delegat v preostanku urinskega vzorca določi pH in specifično gostoto.
7.
• Prijava zdravil – Športnik poda natančno informacijo o tem, katera zdravila je užival v zadnjih 72 urah oziroma za katera zdravila ima odobreno terapevtsko izjemo.
8.
• Podpis obrazca – Po končanem postopku športnik preveri vse navedbe v formularju in podpiše obrazec za kontrolo dopinga. Ob podpisu lahko vpiše tudi morebitne pripombe v zvezi s postopkom odvzema urinskega vzorca.

Vzorce v akreditiranem laboratoriju vedno testirajo glede na trenutno veljavno listo prepovedanih snovi in postopkov. V nadaljevanju je prikazan kratek povzetek liste po skupinah s tipičnimi predstavniki in najpogostejšimi stranskimi učinki njihove uporabe.

PREPOVEDANE SNOVI

• S1. Anaboliki
  • Povzročajo sintezo beljakovin, zato vplivajo na hitro povečanje mišične mase in zmanjšanje maščevja. Ker skrajšajo čas regeneracije, lahko športniki trenirajo dlje in bolj intenzivno. Uporabljajo jih predvsem dvigovalci uteži, metalci in drugi težkoatleti.
  • Glavni predstavniki so testosteron, nandrolon ...
  • Škodljivi stranski učinki so aknavost, okvare reprodukcijskega sistema, motnje v delovanju ledvic in jeter, agresivnost, nemir, povzročajo rast tumorjev, aritmije, mišične krče.
• S2. Peptidni in glikoproteinski hormoni
  • Vplivajo na rast in zmanjšajo občutek za bolečino. Športniki jih uporabljajo za povečanje števila eritrocitov v krvi, za povečanje mišične mase in moči ter hitrejšo regeneracijo poškodovanega tkiva.
  • Glavni predstavniki so rastni hormon, eritropoetin (EPO) ...
  • Škodljivi stranski učinki so nenormalna rast rok, nog, obraza, notranjih organov, težave s spanjem, osteoporoza, slabo celjenje ran, hipertenzija, infarkt, možganska kap, pljučna embolija, krči.
• S3. Beta–2 agonisti
  • V obliki inhalatorjev se uporabljajo za preprečevanje in/ali zdravljenje astme in s fizično aktivnostjo povzročene astme/bronho-konstrikcije.
  • Glavni predstavnik je clenbuterol.
  • Škodljivi stranski učinki so vznemirjenost, drhtenje, razbijanje srca, glavoboli, slabost, vrtoglavica in mišični krči.
• S4. Agensi z antiestrogeno aktivnostjo
  • So snovi, ki nimajo bioloških lastnosti ženskih spolnih hormonov, ampak spodbujajo nastajanje testosterona.
  • Glavni predstavniki so ciklofenil, klomifen, tamoksifen ...
  • Prepovedani so le pri moških.
• S5. Diuretiki in maskirni agensi
  • Delujejo na ledvične tubule in povečajo tvorbo seča. Uporabljajo jih predvsem športniki, kategorizirani po teži (boks, judo, dvigovalci uteži ...), za zmanjšanje telesne teže in hitrejše izločanje prepovedanih snovi iz telesa.
  • Glavni predstavniki so furosemid, manitol ...
  • Škodljivi stranski učinki so dehidracija, hipovolemija, ortostatska hipotenzija, mišični krči, aritmije.
• Maskirni agensi
  • To so snovi, ki motijo izločanje različnih snovi z Liste prepovedanih snovi, tako da zabrišejo njihovo prisotnost v urinu ali da zabrišejo hematološke parametre.
  • Glavni predstavniki so diuretiki, epitestosteron, razširjevalci plazme – dekstran, (HES) ...
  • Škodljivi stranski učinki so alergične reakcije in anafilaktični šok …
• S6. Poživila (stimulansi)
  • Imajo neposreden stimulativni učinek na centralni živčni sistem, ker povzročajo vzdraženje možganov. Povečajo budnost, pozornost, tekmovalnost ter zmanjšajo utrujenost in občutljivost za bolečino.
  • Glavni predstavniki so amfetamin, kokain, efedrin (kapljice za nos, sirupi za izkašljevanje) ...
  • Škodljivi stranski učinki so izguba apetita, skrajšan spanec, evforičnost, nervoznost, visok krvni tlak, motnje v uravnavanju telesne temperature (pregretje telesa pri dolgih naporih ali hudi vročini, kar lahko vodi v smrt).
• S7. Narkotiki
  • Delujejo na centralni živčni sistem in zmanjšajo občutek za bolečino. Športniki jih uporabljajo za lajšanje bolečin, ko kljub poškodbi trenirajo in tekmujejo, ter za umirjanje kašlja.
  • Glavni predstavniki so morfin, metadon, heroin, kodein (zdravila proti kašlju) ...
  • Škodljivi stranski učinki so dodatne poškodbe zaradi lažnega občutka varnosti oziroma odsotnosti bolečine, izguba ravnotežja in koordinacije, zmanjšana sposobnost koncentracije, omotičnost, bljuvanje, nespečnost, depresija, plitvo dihanje, znižanje srčnega ritma.
• S8. Marihuana
  • Vpliva na centralni živčni sistem, srce, pljuča in reprodukcijski sistem. Športniki jo uporabljajo za sprostitev pred tekmovanjem.
  • Škodljivi stranski učinki so motnje ravnotežja in koordinacije, izguba spomina, motnje uravnavanja telesne temperature, nezmožnost koncentracije, impotenca, motnje ovulacije in imunskega odziva, pospešen srčni utrip, povišan krvni tlak, vnetje pljučnega tkiva in pljučni rak zaradi kajenja.
• S9. Glukokortikosteroidi
  • Delujejo protivnetno in protibolečinsko. Uporabljajo se za zdravljenje vnetij, astme in odpravljanje bolečin.
  • Škodljivi stranski učinki so sladkorna bolezen, osteoporoza, nespečnost, visok krvni tlak, slabo celjenje ran.

PREPOVEDANI POSTOPKI

• M1. Krvni doping
  • Je transfuzija krvi in eritrocitov v primeru, ko to iz zdravstvenih razlogov ni potrebno. Lahko damo lastno ali tujo kri. Kri odvzamemo nekaj tednov pred tekmovanjem in jo ponovno vrnemo en teden pred nastopom. S to metodo povečamo aerobno kapaciteto in lahko pričakujemo boljše rezultate pri dolgoprogaših, kolesarjih, smučarjih tekačih, plavalcih.
  • Škodljivi stranski učinki so krvni strdki, alergične reakcije, anafilaktični šok, infekcije (hepatitis, HIV).
• M2. Manipulacija z urinom (farmakološka, kemična, fizikalna)
  • Sem spadajo tiste snovi in tehnike, ki vplivajo na urinski vzorec doping kontrole. Športniki jih uporabljajo za prikrivanje v telesu prisotnih prepovedanih snovi.
  • Škodljivi stranski učinki so glavobol, vrtoglavica, rdečica, ledvični kamni, cistitis.
• M3. Genski doping
  • Genski ali celični doping je definiran kot neterapevtska uporaba genov, genskih elementov in/ali celic, ki imajo sposobnost vplivanja na boljši rezultat športnika.

SNOVI, KI SO PREPOVEDANE V DOLOČENIH ŠPORTIH

• P1. Alkohol
  • Vpliva na centralni živčni sistem. Športniki se z njim želijo sprostiti, si dvigniti samozavest in se znebiti treme.
  • Najbolj znan je etanol, ki nastane s fermentacijo sladkorja.
  • Škodljivi stranski učinki so motnje ravnotežja in koordinacije, agresivnost, motnje presoje, podaljšan odzivni čas ...
• P2. Zaviralci beta
  • Zaviralci beta so skupina učinkovin, ki se uporabljajo za zdravljenje povišanega krvnega tlaka in določenih srčnih aritmij.
  • Glavni predstavniki so acebutolol, alprenolol, atenolol.
  • Škodljivi stranski učinki so hipotenzija (nizek krvni tlak), bradikardija (upočasnjen srčni ritem), srčna napaka, mrzle roke in noge, težave z nespečnostjo ...