Sev H5N1 ni zelo kužen za človeka. Prenos s perutnine na človeka je izjemno redek. Povzročitelj se prenaša z okuženimi kapljicami po zraku zlasti v zaprtih prostorih. Virus lahko preživi več ur v posušeni sluzi in se tako prenese z direktnim vdihavanjem. Po do sedaj zbranih podatkih iz sveta so zboleli le ljudje, ki so bili v tesnem stiku s piščančjimi farmami ali tržnicami z živimi živalmi. Okužili so se pri tesnem stiku z bolno oziroma poginulo perutnino. 6

Zakaj se (ne)bati ptičje gripe


Ptičja gripa ali aviarna influenca je nalezljiva bolezen živali. Povzročajo jo virusi, ki se običajno prenašajo med pticami, redkeje pa se s to boleznijo okužijo tudi druge živali. Vse ptičje vrste so občutljive za okužbo, še posebno pa lahko bolezen ogrozi domačo perutnino, saj se v strnjenih jatah zelo hitro širi in kmalu doseže epidemične razsežnosti. Potek bolezni pri ptičih je lahko različen in se lahko kaže le z blagimi znaki, z namrščenim perjem in manjšo proizvodnjo jajc, lahko pa se razvije huda oblika, ki jo poznamo kot smrtno "visoko patogeno ptičjo gripo". To obliko ptičje gripe so prvič prepoznali v Italiji že leta 1878, je zelo nalezljiva in povzroči smrt ptic že kmalu po pojavu prvih znakov, lahko že v istem dnevu. Smrtnost pri perutnini je stoodstotna.
Gripo pri ljudeh je prvi opisal že Hipokrat leta 412 pred našim štetjem, toda šele iz leta 1580 je poznan opis pandemije, ki je bila razširjena na vseh kontinentih. V zgodovini medicine so znani pojavi posebno hudih pandemij gripe, v zadnjem stoletju pa so tudi na območju Slovenije razsajale štiri pandemije gripe: 1891 ruska gripa (podtip A(H2N1), 1918-19 španska gripa A(H1N1), 1957 azijska gripa (A(H2N2) in 1968 hongkonška gripa (A (H3N2). Obstajajo dokazi, da so bile vir okužbe v teh pandemijah živali, in sicer 1918. svinje, 1957. in 1968. ptiči in 1976. svinje. V teh pandemijah se je okužila skoraj polovica svetovnega prebivalstva. Poznano je, da so s podtipom virusa influence A (H5N1) sedaj okužene različne vrste divjih ptic, zlasti vodnih, pa tudi perutnina. Njegovo pogubnost za ptice so odkrili na območju Južne Afrike že leta 1961 in nato septembra 1997, ko je zaradi okužbe poginilo na tisoče piščancev v Hongkongu. Epidemije gripe med perutnino so bile poznane tudi v preteklih desetletjih in povsod so uporabili korenite ukrepe, da bi uničili virus, saj so pogini na piščančjih farmah zaradi okužbe z virusom influence vselej povzročili veliko ekonomsko škodo. Podtip H5N1 virusa influence A so prvič izolirali pri človeku avgusta 1997. Rezervoar ptičje gripe so različne ptice selivke, največkrat vodne ptice, kot so labodi, čaplje, divje race. Preko njihovih izločkov se gripa zanese na perutninske farme. Virus lahko spremeni svoje lastnosti (mutira). Iz nenevarnega se spremeni v zelo nevaren, smrtni tip. Ta se naglo širi med pticami, obolela perutnina pa v kratkem času pogine. Virus dobro preživi v okolju in se zlahka prenaša s farme na farmo, tudi preko okužene opreme, kletk, prevoznih sredstev, oblačil in obutve.Obstaja teorija, ki govori, da bi se ti novi podtipi med kroženjem virusov gripe lahko pomešali s starimi. Tako bi dobili nov virus, ki bi se intenzivno prenašal s človeka na človeka. Ker proti novemu sevu prebivalstvo po svetu po vsej verjetnosti sploh nima zaščite, bi lahko grozila pandemija človeške gripe. Nacionalni virusni laboratorij Centra za nalezljive bolezni Inštituta za varovanje zdravja Republike Slovenije je pripravljen na spremljanje gibanja virusov influence v Sloveniji, njihovo izolacijo oziroma določitev njihovih antigenskih lastnosti. Namen tega spremljanja je zaznati kroženje virusov influence in ugotoviti morebiten pojav podtipa H5N1 oziroma novega seva. Po opazovanju in preučevanju zbolelih za okužbo, ki jo je povzročil podtip H5N1, se je pokazalo, da sev H5N1 ni zelo kužen za človeka, pa tudi prenos s perutnine na človeka je izjemno redek. Povzročitelj se prenaša z okuženimi kapljicami po zraku zlasti v zaprtih prostorih. Virus lahko preživi več ur v posušeni sluzi in se tako prenese z direktnim vdihavanjem. Po do sedaj zbranih podatkih iz sveta so zboleli le ljudje, ki so bili v tesnem stiku s piščančjimi farmami ali tržnicami z živimi živalmi. Okužili so se pri tesnem stiku z bolno oziroma poginulo perutnino. Za prenos z obolele/poginule perutnine na človeka so najbolj tvegani zakol, odstranjevanje perja in rokovanje s termično neobdelanimi notranji organi. Ni pa se treba bati uživanja dobro termično obdelanega piščančjega mesa niti jajc. Ptičja gripa ima pri ljudeh podobne simptome kot "navadna" gripa. Vročina in slabo počutje lahko prerasteta v hudo pljučnico, težave z dihanjem in celo smrt. Da se posumi na okužbo s ptičjo gripo, mora obstajati povezava s predhodnim nezavarovanim stikom z bolno ali poginulo perutnino na območju, kjer kroži visokopatogeni sev H5N1. Podobni znaki se pojavljajo tudi pri drugih boleznih, zato mora o vzroku bolezni presoditi zdravnik, ki oceni tveganje glede na ugotovljene okoliščine. Natančen odgovor da šele usmerjena laboratorijska diagnostika.

Kakšni so ukrepi za preprečevanje širjenja bolezni med pticami?
Izbruhi ptičje gripe, predvsem njene visoko patogene oblike, lahko povzročijo ogromno škodo vzreji perutnine in predelavi perutninskega mesa. Če se bolezen razširi na večjem območju države, jo je zelo težko nadzorovati in lahko traja nekaj let. Prav zato je zelo pomembno, da ob pojavu bolezni državne oblasti ukrepajo hitro in odločno, da čimprej zajezijo širjenje. Najpomembnejši ukrepi so razglasitev zapore domače perutnine, omejevanje prevoza žive perutnine in ustrezno odstranjevanje bolnih in poginulih ptic.
Osnovno sporočilo, ki naj ga upoštevajo prebivalci, je:

  • preprečite dostop prosto živečim pticam v bivalne prostore; ne dotikajte se bolnih ali poginulih ptic;
  • izogibajte se njihovim iztrebkom;
  • o najdbi bolnih ali poginjenih ptic obvestite veterinarsko službo oziroma na številko 112;
  • opozorite otroke, naj se ne igrajo s pticami;
  • pogosto si umivajte roke;
  • upoštevajte navodila veterinarske službe;

Cepiva proti gripi, ki so trenutno na voljo, ljudi ne zaščitijo pred boleznijo, ki jo povzroča virus H5N1. Šele ko bo znan virus, ki bi se zlahka širil med ljudmi, se bo pričela proizvodnja in v nekaj mesecih bi bilo cepivo za morebitno pandemijo lahko izdelano. Smiselno je cepljenje čim večjega števila prebivalcev s cepivom proti sezonski gripi. Večina cepljenih razvije visoko raven protiteles, kar omogoča varovanje pred okužbo z virusi, ki so v cepivu in sorodnimi variantami, ki bodo verjetno povzročile pandemijo. Trenutno se najbolj omenjajo zaviralci neuraminidase (oseltamivir in zanimivir), ki se jih v skladu s smernicami lahko uporabi za preprečevanje in zdravljenje sezonske gripe. Predvideva se, da bi bili učinkoviti tudi pri H5N1 in pri katerikoli različici virusa. Slovenija ima zaloge protivirusnih zdravil za zaščito oseb ob morebitni izpostavljenosti ptičji gripi in za morebitni pojav pandemije gripe. Svetovna zdravstvena organizacija za zdaj ne odsvetuje potovanj na območja, kjer so potrdili okužbo z virusom ptičje gripe pri živalih ali ljudeh. Potniki naj se izogibajo stikom na tržnicah živih živali in farmah ter uživajo le dobro termično obdelane perutninske izdelke, tudi jajca. Gripa ne pozna državnih meja in močan nadzor po vsem svetu je pomemben korak k spoznanju poti širjenja novih sevov virusov in morebitnih povezav med boleznijo pri ljudeh in virov okužbe pri živalih.

Alenka Kraigher, dr.med.
Inštitut za varovanje zdravja
Banner Pulz

Več revij