Bolečina v prsih je eden izmed pogostejših razlogov za obisk oziroma klic v ambulanto družinskega zdravnika, saj predstavlja 0,7 % do 3 % vseh konzultacij (1, 2). Zaradi novonastale prsne bolečine obišče zdravnika približno 15,5 bolnika na 1000 prebivalcev letno (3). Če te podatke prenesemo na slovensko prebivalstvo, ugotovimo, da je takšnih bolnikov približno 31.000 na leto. Samo kvalitetno delo zdravnika na primarni ravni lahko omogoči racionalno in hkrati varno triažo bolnikov z bolečino v prsih (4).
Največkrat tožijo za prsno bolečino ljudje, stari med 45 in 64 let (1). Predstavlja bolezensko stanje, ki povzroča nemalo skrbi tako bolniku kot tudi zdravniku. Ena izmed najpomembnejših in najtežjih nalog specialista družinske medicine je namreč razlikovati med možnimi življenjsko ogrožajočimi vzroki bolečine v prsih od tistih manj nevarnih vzrokov (5). Od vseh bolnikov s simptomi bolečine v prsih je pri 16 % diagnosticirana srčno-žilna bolezen in pri 1,5 % do 3,6 % bolnikov akutni koronarni sindrom (tj. srčni infarkt) (6). V kar 60 % primerov bolečina v prsih nima somatskega (telesnega) vzroka, približno v 35 % pa izvira iz mišično-skeletnega sistema (3).
ANATOMIJA IN TIPI BOLEČINE V PRSNEM KOŠU
V prsnem košu je veliko struktur, ki lahko povzročajo različne vrste bolečine. Glavna organa v prsni votlini sta srce in pljuča, ki sta obdana z osrčnikom in s popljučnico. Iz vratu vstopajo v prsni koš velike žile, sapnik in požiralnik. Vse omenjene organe varuje pred vplivom zunanjih dejavnikov stena prsnega koša, ki je sestavljena iz kože, podkožja, mišic in kosti. Do bolečin lahko pride zaradi bolezni in težav s katerimkoli organom v prsnem košu ali trebuhu.
- V splošnem velja, da je bolečina iz stene prsnega koša, osrčnika in popljučnice navadno ostra, zbadajoča in se spreminja s telesnim položajem ali z gibanjem, bolnik pa lahko natančno določi točko bolečine.
- Bolečina, ki izvira iz srca ali žil, je običajno bolj topa, tiščoča ali pekoča. Neodvisna je od lege telesa in premikanja, bolnik pa kot mesto bolečine ponavadi pokaže širše, nejasno omejeno področje.
- Bolečina iz pljuč, popljučnice ali velikih dihalnih poti se ponavadi poslabša ob dihanju ali kašlju, bolečina iz požiralnika ali želodca pa je pogosto povezana z uživanjem hrane ali pijače (7).
MOŽNI VZROKI BOLEČINE V PRSIH
Bolečina lahko nastopi kadarkoli in nepredvidljivo. Zelo pomembno je, da znamo bolečino dobro opisati: kje boli, kdaj je nastala, kam se širi, kaj jo je sprožilo, kaj jo omili, koliko časa traja, jakost bolečine, kakšni simptomi so spremljali bolečino (dušenje, omotica, znojenje, slabost, bruhanje, kašelj…), ali je bolečina nastopila v mirovanju, med fizično obremenitvijo ali med psihičnim stresom.
Vzrokov za prsno bolečino je torej precej; od manj resnih prebavnih motenj, zgage in posledic stresa ter vse do nujnih in življenje ogrožajočih stanj. Pogosto je vzrok bolečine težko določiti, zlasti če se pojavi prvič. Bolečina lahko izvira iz organa v prsnem košu ali trebušni votlini. Boli lahko zaradi motenj v prekrvavitvi notranjih organov, njihove poškodbe, okužbe, tumorjev, mehanskih vzrokov, psihičnih težav itd.
Med nujna stanja, pri katerih je treba ukrepati urgentno in takoj poklicati nujno medicinsko pomoč na 112, prištevamo akutno ishemično bolezen srca (srčni infarkt), disekcijo aorte, pnevmotoraks, pljučno embolijo, tamponado srca in sum na rupturo požiralnika (4, 7, 8).
- Akutna ishemična bolezen srca: vzrok je nastanek strdka v zoženih arterijah srca; v nekaj minutah pride do nevarnega pomanjkanja krvi (ishemije). V primeru popolne odsotnosti prekrvavitve pride do odmrtja dela srčne mišice, čemur pravimo srčni infarkt. Če se ob tem pojavijo hude motnje ritma srca, lahko te vodijo do nenadne srčne smrti, ki jo lahko preprečimo samo s takojšnjim oživljanjem ali s pomočjo defibrilatorja. Bolniki opišejo bolečino kot tiščočo, pekočo ali stiskajočo, s širjenjem v vrat in spodnjo čeljust, levo ali desno ramo ali vzdolž celotne roke ali celo v zgornji del trebuha in hrbet. Jakost bolečine se ne spreminja z dihanjem ali s spremembo položaja telesa, telesni napor jo poslabša. Pri nekaterih je v ospredju občutek težkega dihanja, lahko se pojavi znojenje, slabost, bledica ali bruhanje. Nekateri bolniki pri srčnem infarktu ne občutijo bolečine ali pa je samo blaga; najpogosteje so to bolniki s sladkorno boleznijo, pri katerih je v ospredju občutek težkega dihanja in dušenja (7).
- Pljučna embolija: vzrok je v zamašitvi ene izmed pljučnih arterij, kar povzroči nenaden občutek pomanjkanja zraka in bolečino v prsih; lahko pride tudi do izgube zavesti. Bolečina je ostra, zbadajoča, spreminja se z dihanjem, bolnik lahko natančno pokaže mesto bolečine, lahko tudi izkašljuje kri (7).
- Pnevmotoraks: nastane zaradi vdora zraka v prostor med pljuči in steno prsnega koša; nastane lahko spontano ali po poškodbi. Kaže se s težkim dihanjem, ki ga lahko spremlja ostra in zbadajoča bolečina, ki se okrepi ob globokem vdihu.
- Disekcija aorte: vzrok je v bolezenskem pretrganju notranje plasti žilne stene, ki se širi vzdolž žile. Bolečina je huda, ostra in se začne iznenada, lahko se širi v hrbet, kasneje pa tudi v trebuh (7).
Manj nevarni vzroki bolečine v prsih, ki zahtevajo posvet z izbranim osebnim zdravnikom, so:
- Zgaga ali refluksna bolezen: bolečine se pojavijo po večjem obroku, dražeči hrani ali pijači, poslabša jo ležeči položaj ali sklanjanje naprej. Bolečino omilijo zdravila, ki nevtralizirajo želodčno kislino.
- Tesnoba, panični napad: bolečine se pojavijo v stresnih trenutkih, ob večjih življenjskih težavah, bolečino spremlja hitro dihanje, povišan srčni utrip, potenje in omotica.
- Pljučnica ali vnetje popljučnice: bolečina se ojača ob globokem vdihu, spremlja jo povišana telesna temperatura, slabo počutje, kašelj ali gnojni izpljunek.
- Kostna, sklepna ali mišična bolečina: vzrok je v preobremenitvi, poškodbi, intenzivni telesni vadbi ali različnih bolezenskih procesih. Bolečino ojača telesna aktivnost, določen telesni položaj ali pritisk na prizadeti del prsnega koša. Bolečina navadno izzveni ob mirovanju in zdravljenju s protibolečinskimi zdravili.
- Herpes zoster – pasavec: ponovno aktiviranje virusa noric povzroča boleče kožne izpuščaje (4).
Kdaj je potrebna zdravniška pomoč?
Če je bolniku poznan vzrok bolečine, bi si lahko pomagal sam, vendar je za laika to pogostokrat nemogoče, zato je vselej priporočljiv obisk pri izbranem zdravniku. V primeru, da ima bolnik nenaden napad hude prsne bolečine, ki mu jemlje sapo ali bolečino spremlja slabost, omotica ali potenje, je treba takoj prenehati z dejavnostjo in poklicati nujno medicinsko pomoč (številka 112). V ostalih manj nujnih primerih je potreben čimprejšnji obisk v ambulanti oziroma posvet z dežurnim zdravnikom.
Zdravnik vas bo v ambulanti ali na terenu (nujna medicinska pomoč) temeljito izprašal vse o bolečini in ostalih zdravstvenih težavah, o morebitnih dejavnikih tveganja (kajenje, zvišan krvni tlak, holesterol, povišan krvni sladkor) in o družinski obremenjenosti s srčno-žilnimi obolenji (srčni infarkt, možganska kap, bolezen arterij nog). Pogovoru bodo sledili klinični pregled in preiskave (elektrokardiogram, rentgensko slikanje pljuč, laboratorij), s katerimi bo zdravnik poskušal poiskati vzrok vaših težav.
Preprečevanje srčno-žilnih bolezni in promocija zdravega življenjskega sloga
Preventiva in promocija zdravega življenjskega sloga imata pri uspešnem preprečevanju srčno-žilnih bolezni ključno vlogo. V Sloveniji se je že leta 2002 pričel izvajati Nacionalni program primarne preventive srčno-žilnih bolezni, ki ga izvajajo timi ambulant družinske medicine. V program so vključeni vsi pacienti, starejši od 30 let. Vključuje nadzor nad zdravjem ljudi, zgodnje odkrivanje visoko ogroženih posameznikov za razvoj bolezni srca in ožilja, ustrezno ukrepanje in svetovanje za zmanjševanje izraženosti dejavnikov tveganja za aterosklerozo in promocijo zdravega življenjskega sloga, ki varuje in krepi zdravje (9).
Zdravnik bo bolniku na podlagi ocene skupne srčno-žilne ogroženosti svetoval, kako naj z ustrezno spremembo življenjskega sloga zmanjšuje ali odpravi dejavnike tveganja za aterosklerozo, in po potrebi predpisal zdravila. Proces ateroskleroze je dolgotrajen, začne se že v otroštvu, nekateri ljudje pa so k aterosklerozi družinsko nagnjeni in je nastanek zapletov pospešen.
Učinkovitega zdravila za odpravo procesa ateroskleroze ni in znano je, da lahko samo s sistematičnimi dolgoročnimi preventivnimi ukrepi, ki temeljijo na zdravem življenjskem slogu (pravilna prehrana, redna telesna dejavnost, nekadilstvo in duševna sprostitev), zmanjšamo ogroženost za nastanek srčno-žilnih bolezni.
Zdravstveni dom Slovenj Gradec
