Materino kajenje pomeni večplastno tveganje za potomce pred rojstvom in po njem. Dojenčki in majhni otroci, ki so izpostavljeni kajenju, imajo bolj pogosto bronhitis, pljučnico in vnetja ušes; poslabšajo se kronični respiratorni simptomi; pogosta je zmanjšana rast pljuč; tveganje za nenadno dojenčkovo smrt v zibelki se poveča. Izpostavljenost otrok neprostovoljnemu kajenju lahko povzroči tudi bolezni srca in ožilja v odraslosti. Kajenje staršev tudi oblikovuje otrokovo obnašanje.
Kot že rečeno, je večina otrok ob rojstvu nekadilcev. V kadilce pa se lahko razvijejo. Razvoj poteka v štirih fazah in je odvisen od soigre treh skupin dejavnikov: otrok (biološka opremljenost, psihološki dejavniki, lastna aktivnost), okolje (družina, širše okolje) in tobak (kemijske in fizikalne lastnosti, simbolne lastnosti). Vsaka od štirih faz – priprava, iniciacija in eksperimentiranje, navajanje, vzdrževanje in odvisnost – ima svoje značilnosti. Če gledamo z vidika množičnosti, poteka proces razvoja od nekadilca do odvisnika od nikotina v obliki lijaka. Vsi otroci gredo skozi fazo priprave. Nekaj manj jih prižge prvo cigareto in tako prestopi mejo med neizkušenimi in izkušenimi. Manj jih vztraja in nadaljuje poskuse kajenja. Še manj je vztrajnih, ki »vadijo« kajenje, in najmanj se jih zasvoji z nikotinom.
Medfazno prehajanje je odvisno od vrste dejavnikov. Med najpomembnejšimi so:
- starši (njihovo (ne)kadilsko vedenje, stališča, pravila, odnos);
- mediji;
- vrstniki;
- dostopnost cigaret;
- zakonodaja;
- oglaševanje (neposredno, posredno);
- prepričanja v zvezi s kajenjem;
- samopodoba.
Zelo pomembno je, da otrok čim kasneje – če sploh – prestopi iz faze priprave v fazo iniciacije. Nikotin je namreč droga, ki zelo hitro zasvoji. Njeno delovanje je zelo podobno delovanju heroina. Mlajši ko je organizem, ko se sreča z nikotinom, hitreje ga bo le-ta zasvojil. Ali povedano drugače: po podatkih Centers fo Disease Control and Prevention (CDC) je več kot 80% odraslih kadilcev začelo kaditi pred 18. letom in dotlej jih je že več kot polovica kadila redno vsak dan.
VEČINA 15-16 LETNIKOV NE KADI
Večina slovenskih 15- 16- letnikov ne kadi. Vendar pa se je v minuliih devetih letih večal odstotek mladih, ki so do omenjene starosti prestopili mejo med nekajenjem in kajenjem. Vztrajno se je večal tudi odstotek mladih, ki redno kadijo. Tako kažejo podatki raziskave ESPAD (Evropska raziskava o alkoholu in preostalih drogah med šolsko mladino), ki jo na Inštitutu za varovanje zdravja Republike Slovenije izvajamo v štiriletnem presledku (1995 – 1999 – 2003) na vzorcu 15- do 16- letnikov, ki obiskujejo srednje šole.
Primerjava podatkov ESPAD 1995 – 2003 o pogostosti kajenja v vsem življenju kaže statistično značilne razlike po posameznih letih. Odstotek anketirancev, ki so odgovorili, da še nikoli niso kadili (to so tisti, ki še niso prestopili iz faze priprave v fazo iniciacije), se je zmanjšal z 41 na 33. Med letoma 1995 in 2003 se je izrazito povečal odstotek anketiranih, ki so odgovorili, da redno kadijo. Poskočil je s 16,4 na 27 – to je več kot 60-odstotno povečanje.
Razlik v pogostosti kajenja v vsem življenju med fanti in dekleti nismo ugotovili.
Vsi, ki so že poskusili kaditi tobak, seveda ne nadaljujejo s kajenjem.
V devetih letih se je statistično značilno zmanjšal odstotek mladih, ki so odgovorili, da v minulem mesecu niso kadili (z 81% na 64%). Največjo rast kajenja smo opazili v skupini blagih kadilcev, tako imenovanih eksperimentatorjev, to je tistih, ki pokadijo manj kot cigareto na dan. Leta 2003 so anketiranci pokadili v povprečju 1 do 5 cigaret na dan. Med fanti in dekleti ni bilo statistično značilnih razlik v kajenju v minulem mesecu.
V obdobju 1995 – 2003 se je značilno povečal odstotek mladih, ki začnejo kaditi pri 11 letih ali prej. Skoraj tretjina tistih, ki so leta 2003 izjavili, da so že kadili, je pokadila prvo cigareto, ko so bili stari 11 let ali manj. Fantje začnejo kaditi prej kot dekleta. Za dekleta so “kritične” starosti za začetek kajenja 13 do 15 let.
PRIMERJAVA S TUJINO
Kljub povečanju razširjenosti občasnega in rednega kajenja v obdobju 1995 – 1999 so bili slovenski 15-16-letniki leta 1999 še vedno pod povprečjem držav ESPAD. Podatkov za evropske države za leto 2003 še nimamo, zato odgovorov slovenskih dijakov ne moremo primerjati z evropskimi povprečji.
Zakaj mladi začnejo kaditi?
Odgovor na to vprašanje je zelo težak, saj ga moramo iskati v trikotniku mladostnik – okolje – tobak/tobačna industrija. Ni namreč vseeno, ali si po naravi raziskovalec ali boječnež, ali te privlačijo tveganja ali ne, ali se želiš uveljavljati za vsako ceno ali ne, ali imaš o sebi dobro ali slabo mnenje.
Ni vseeno, ali se rodiš v družini, kjer je tobak sestavina vsakdanjega življenja (od malega vsrkavaš dim, gledaš škatlice, vžigalice, pepelnike, odrasle, ki kadijo), ali v družini, kjer vsega tega ni. Ni vseeno, v kakšni državi živiš (ali je dovoljeno ali prepovedano reklamiranje cigaret, ali te na vsakem koraku spremljajo tobačni logotipi, “junaki/junakinje” s cigaretami v ustih, zakajeni javni prostori, vrtci in šole s kadilnicami, avtomati za prodajo cigaret, strpno okolje ali ne, ali so cene cigaret visoke ali nizke).
Ni vseeno, kakšno podobo o tobaku si si preko vseh informacijsko-medijskih tokov izoblikoval; kako te nagovarja tobačna industrija (promocija, ki jo opravljajo vrstniki, ki te založijo z brezplačnimi vzorci, igricami, majicami, kapami …).
Če mlade vprašamo, zakaj so prižgali prvo cigareto, najbrž ne bodo iskali tako poglobljenih odgovorov. Tako smo v anketi izvedeli, da je dobra tretjina tistih, ki so že kadili, pokadila prvo cigareto iz radovednosti, dobra četrtina zaradi družbe, desetina pa niti ni vedela, zakaj.
Kako vpliva kajenje na zdravje mladostnikov?
Mladi se ”tolažijo”, da kajenje povzroča težave z zdravjem v starosti , ki je – ko imaš 15, 16 let in se ti zdi ves svet tvoj – stoletja daleč. Vendar se posledice kajenja kaj hitro pokažejo tudi pri mladih.
Podatki CDC kažejo, da je delovanje pljuč pri mladih kadilcih slabše kot pri tistih, ki niso nikoli kadili. Kajenje zavira rast pljuč. Pri mladih kadilcih se hitro pokažejo zgodnji znaki bolezni srca in ožilja. Kajenje oslabi telesno pripravljenost; mladi kadilci se slabše odrežejo pri športih in so manj vzdržljivi. Srčni utrip v mirovanju je pri mladih kadilcih v primerjavi z mladimi nekadilci v povprečju hitrejši za dva do tri utripe na minuto. Mladi kadilci v primerjavi z vrstniki – nekadilci trikrat pogosteje trpijo zaradi zasoplosti. Pri mladih kadilcih je trikrat večja verjetnost, da bodo pili alkoholne pijače, kot pri nekadilcih; osemkrat večja verjetnost, da bodo uporabljali marihuano in kar dvaindvajsetkrat večja verjetnost, da bodo uporabljali kokain. In seveda – če bodo kadili tobak, bodo slej ali prej postali odvisni od nikotina. V tem primeru pa je odvajanje težavno.
KAKO PREPREČEVATI?
Preprečevati je mnogo bolje kot zdraviti. Ni pa to lahko. Starši otrokom želijo, da bi bili zdravi, veseli, srečni, da bi se jim v življenju dobro godilo. Vzgoja je dandanes, ko ljudi z vseh strani bombardirajo številne – pogosto tudi nasprotujoče si – informacije, in ko so zaposlitve časovno in tudi sicer zahtevne, trd oreh. S starostjo otrok in širjenjem njihovega življenjskega prostora se zahtevnost stopnjuje. Ob vseh splošnih priporočilih za odnos otrok – starši (otroka naj bi dobro poznali, ga sprejemali takega kot je, negovali tesne stike z njim, mu dajali občutek ljubljenosti, varnosti, zaželenosti, mu omogočali zdrav razvoj in ga pri tem spremljali …) bi pri preprečevanju kajenja tobaka utegnili koristiti tile nasveti:
- Pogovora ne vsiljujte, prilagodite ga otrokovi razvojni stopnji in ne pretiravajte.
- O kajenju tobaka se začnite pogovarjati, ko je otrok star 5 ali 6 let (če seveda o tem ni spraševal že prej), saj mnogi pokadijo prvo cigareto pred 11 letom. Dotlej morajo na primeren način izvedeti, da kajenje ni zaželeno in da škodi zdravju.
- Pogovorite se tudi o tem, da razumete, kako pomembno je, da se počutijo sprejete v vrstniški skupini. Pomembno pa je tudi, da vrstniki ne zahtevajo za sprejetost prehude cene in prezgodaj.
- Stike s soljudmi navezujte s pogovorom in ne s ponujanjem cigaret ali spraševanjem o tem, ali morda imajo ogenj.
- Pogovarjajte se o tem, kako je možno odkloniti ponujeno cigareto, pa vseeno ostati ”junak”.
- Pogovarjajte se z otroki/mladostniki o oglasih, oglaševanju in ”resničnih” sporočilih.
- Spregovorite o napačnih prepričanjih v zvezi s kajenjem (sprostitev, uravnavanje telesne teže, manjša škodljivost lahkih cigaret, zrel videz, prebava).
Pri vzgojnih prizadevanjih boste toliko bolj uspešni, čim bolj boste dosledni in bolj ko bodo vaša dejanja podpirala izgovorjene besede.
- Večina mladih ne kadi.
- Večina odraslih ne kadi.
- Kajenje ni znak odraslosti in zrelosti.
- Kajenje ni osebno ali družbeno zaželeno vedenje.
- Kajenje škoduje zdravju.
- Nikotin deluje podobno kot heroin. Mladi si želijo svobode, neodvisnosti, zrelosti – vendar pa se tega ne da doseči z zunanjimi pomagali.
- Nič ni narobe s tabo, če odkloniš cigareto.
Inštitut za varovanje zdravja RS
