PSA - Prostatični specifični antigen in rak prostate

Prostata je moška spolna žleza, ki leži pod mehurjem in obdaja sečnico. Po obliki je podobna kostanju. Normalno velikost doseže po končani puberteti in je takrat težka približno 20 g. Prostato sestavlja žlezno tkivo, ki ga obdaja ovojnica (kapsula prostate). Na delovanje žleze vpliva moški spolni hormon testosteron, ki ga izločajo testisi. Izločki prostate tvorijo večji del semenske tekočine, v kateri semenčeca potujejo po sečnici. Prostato lahko otipamo skozi črevo. Normalna prostata je gladka, elastična in neboleča na otip. V srednjem življenjskem obdobju je najpogostejše vnetje prostate - prostatitis, ki ga delimo na akutno in kronično. Po 50. letu starosti se pogosto razvije benigna hiperplazija prostate - BHP, ki je nerakavo (benigno) povečanje prostate. BHP povzroča težave pri uriniranju. Obolenje največkrat zdravimo z zdravili, redko pa tudi z operacijo. Najpogostejše maligno obolenje prostate pa je rak prostate – adenokarcinom.

RAK PROSTATE

Prostata je žleza, v kateri se žlezne celice delijo, rastejo in odmirajo. Vsi procesi delujejo usklajeno, na kar vpliva tudi hormon testosteron. Pri raku pride do motnje v usklajenosti procesov. Celice se začnejo nenadzorovano in prekomerno razraščati. Prostata se poveča. Rakavo tkivo postopoma prerašča okolna tkiva in organe in moti njihovo delovanje. Najpogosteje rak prostate zaseva v skelet, redkeje pa v druge organe. Rak prostate je drugi najpogostejši rak pri moških. V Evropi na leto zboli za rakom 2,6 milijona ljudi. Rak prostate predstavlja 11 odstotkov vseh na novo odkritih rakavih obolenj. V Sloveniji ugotovimo rak prostate pri več kot 700 moških letno. Rak prostate je pogostejše obolenje v razvitih državah (ZDA, skandinavske države). V zahodnih državah 10 odstotkov moških oboli za rakom prostate, 3 odstotke jih zaradi raka prostate umre. V Evropski uniji letno oboli za rakom prostate 78,9/100.000 moških in umre 30,6/100.000 moških. V razvijajočem se svetu tega obolenja skoraj ne poznajo. Niso še poznani vsi razlogi, ki vodijo do nastanka raka prostate. Poznanih je nekaj dejavnikov tveganja. Ti dejavniki so:

• Dednost – če imate v družini brata ali očeta z rakom prostate, obstaja dvakrat večja možnost, da zbolite za rakom tudi vi. V primeru, da obolevata za rakom prostate dva ali več sorodnikov, se verjetnost obolenja poveča za 5 - do11 - krat.
• Starost – rak prostate je redko obolenje pri moških, mlajših od 50 let. S starostjo se možnost za nastanek raka prostate veča. Z avtopsijami moških, ki so umrli zaradi drugih razlogov, so ugotovili, da ima kar 80 odstotkov moških, ki so stari 80 let, raka na prostati. Ta oblika spečega (latentnega) raka je enako razširjena na vseh geografskih področjih.
• Rasa – najpogosteje za rakom prostate obolevajo ameriški črnci, najredkeje pa se to obolenje pojavlja pri prebivalcih Azije.
• Hrana – uživanje velikih količin maščob živalskega izvora poveča možnost za razvoj raka na prostati.

Znanih je tudi nekaj dejavnikov, ki zmanjšujejo tveganje za razvoj raka prostate. Pomembno je uživanje hrane s čim manj živalskih maščob, zato pa čim več sadja in zelenjave. Dokazano je, da uživanje večjih količin paradižnika, ki vsebuje likopene, zmanjšuje verjetnost za nastanek obolenja. Podoben učinek imajo verjetno tudi vitamin E, selen in zeleni čaj. Pomembna sta tudi telesna aktivnost in vzdrževanje normalne telesne teže, kar zmanjšuje nastanek tudi drugih kroničnih obolenj. Rak prostate se začne razvijati leta, preden začne povzročati težave. Bolezen je omejena samo na prostato. Z rastjo raka prostate ta pritiska na sečnico, ki jo oži, in povzroča težave pri uriniranju. Bolniki imajo slab curek urina, s težavo urinirajo in imajo občutek, da mehurja ne izpraznijo v celoti. Rakasto tkivo lahko prerašča tudi sosednje organe. Najpogosteje se širi proti sečnemu mehurju, kjer preraste vrat mehurja in vstop sečevodov v mehur. Posledica je moten odtok urina iz ledvic v mehur in slabšanje delovanja ledvic. Pogosto bolniki z rakom prostate opazijo krvav urin. Le redko je rak prostate vzrok prisotnosti krvi v semenski tekočini. Z razraščanjem rakastih celic se napenja ovojnica prostate, kar povzroča bolečine v spodnjem delu trebuha. Bolečine v skeletu se pojavijo kadar rak prostate zaseva in prerašča kostno tkivo. Bolečine so najprej prisotne v hrbtenici, nato pa tudi v drugih kosteh. Z rakastimi celicami prostate preraščeno kostno tkivo je bolj krhko. Že pri manjši poškodbi lahko pride do zloma kosti, kar imenujemo patološki zlom. Najpogosteje se patološki zlom zgodi v predelu hrbtenice, kar ima lahko za posledico ohromitev spodnjega dela telesa (paraplegija). Kadar je z rakastimi celicami preraščen tudi kostni mozeg, so bolniki slabokrvni (anemija). Pri sumu raka prostate osebni zdravnik bolnika napoti k urologu, ki opravi potrebno diagnostiko. S pravočasnim odkritjem raka prostate, so boljše tudi možnosti zdravljenja. V diagnostiki raka prostate urolog opravi:

• digitorektalni pregled prostate,
• določi vrednost prostatičnega specifičnega antigena v serumu - PSA,
• transrektalni ultrazvok prostate -TRUZP in biopsijo prostate.

Digitorektalni pregled prostate je osnovna preiskava, pri kateri urolog s prstom otipa prostato skozi analno odprtino. Pregled ni boleč. Rakasto spremenjena prostata je trda, neravna in asimetrična. Vendar tudi na otip normalna prostata že lahko vsebuje rakaste celice.
Prostatični specifični antigen - PSA je tumorski označevalec (marker), proteinska seraza, ki jo tvorijo žlezne celice prostate. PSA žlezne celice v velikih količinah izločajo v semensko tekočino, pri obolenju prostate pa tudi v krvni obtok. Določitev vrednosti PSA v serumu enkrat letno se priporoča pri moških, starejših od 50 let. Povišana vrednost PSA poda sum na prisotnost raka prostate in zahteva dodatne diagnostične postopke. Vrednost PSA je lahko povišana tudi pri benigni hiperplaziji prostate in vnetju prostate. Z uporabo PSA se je izboljšala diagnostika raka prostate. Rak prostate se lahko ugotovi že v stadiju, ko ni tipen pri digitorektalnem pregledu prostate. Težko je določiti, katera je »normalna« vrednost PSA. Trenutno velja, da je za moške, stare do 60 let, normalna vrednost PSA do 1,4 ng/ml. Za moške nad 60 let je normalna vrednost do 2,1 ng/ml. Uporabljajo se tudi modifikacije PSA, kot so prosti PSA, gostota PSA, hitrost PSA, podvojitveni čas PSA, razmerje med prostim PSA in celoskupnim PSA. Z omenjenimi izpeljankami PSA je še izboljšana diagnostika raka prostate pri bolnikih z vrednostmi PSA od 4,0 do 10 ng/ml.

Transrektalni ultrazvok prostate - TRUZP je diagnostični postopek, pri katerem urolog z ultrazvočno sondo, ki jo vstavi skozi črevo pregleda prostato. Za pregled ni potrebna posebna priprava bolnika. Pregled traja nekaj minut in je neboleč. Izmeri se velikost prostate in iščejo spremembe, sumljive za raka prostate. Spremembe so vidne samo pri 60 odstotkih bolnikov z rakom prostate. Kadar obstaja sum na raka prostate, naredimo biopsijo prostate, vodeno s TRUZP. Bolnik prejme pred biopsijo antibiotik in klizmo. Nato pod kontrolo TRUZP s tanko iglo biopsiramo prostato. Najpogosteje odvzamemo 6 do12 vzorcev tkiva prostate in jih pošljemo na patohistološki pregled. Vzorce tkiva pregleda patolog. V primeru, da v njih vidi rakasto tkivo prostate, ga oceni po Gleasonovem sistemu od 2 do 10 (grading). Večje število pomeni agresivnejšo obliko raka prostate. Patolog lahko v vzorcih tkiva najde samo predstopnje raka prostate, ki se imenujejo prostatična intraepitelna neoplazija - PIN. Kadar so te spremembe močno izražene (high grade PIN) je treba napraviti ponovno biopsijo prostate.
Rak prostate večinoma raste počasi. Najprej je v prostati v speči (latentni) obliki in ne povzroča težav. V več letih preraste v klinično obliko, ki povzroča težave. To vrsto raka prostate lahko ugotovimo s preiskavami in zdravimo. Preden se odločimo o načinu zdravljenja, moramo ugotoviti razširjenost raka prostate (staging). Rak prostate lahko prerašča ovojnico in se širi v okolna tkiva ali zaseva preko mezgovnic in krvnih žil v bezgavke in druge organe. Z dodatnimi diagnostičnimi preiskavami, kot so ultrazvok, računalniška tomografija, scintigram skeleta in analiza krvi, se oceni razširjenost obolenja. Z dobljenimi rezultati ocenimo razširjenost raka prostate s TNM- klasifikacijo.

• Omejeni rak (T1 in T2) je rak prostate, pri katerem je bolezen omejena na prostato.
• Lokalno napredovali rak, T3, je rak prostate, pri katerem je bolezen že razširjena skozi ovojnico ali v semenske mešičke (vezikule).

Napredovali rak, T4, je rak prostate, ki že vrašča v druge organe (sečni mehur, črevesje, mišice male medenice). Odločitev o načinu zdravljenja raka prostate zahteva natančno oceno obolenja in stanja bolnika. Poznati moramo razširjenost obolenja (staging) in histološko obliko (grading). Na odločitev vplivajo tudi starost bolnika, morebitna dodatna obolenja bolnika, splošno stanje bolnika, želje bolnika in ocena možnih neželenih učinkov zdravljenja. Izbor zdravljenja raka prostate je širok. Izbiramo lahko med operativno odstranitvijo prostate, obsevanjem prostate, hormonskim zdravljenjem, kemoterapijo prostate in pozornim opazovanjem raka prostate Odločiti se moramo za zdravljenje, ki bo za bolnika najbolj učinkovito, ne bo vplivalo na kvaliteto življenja in bo imelo najmanj možnih neželenih učinkov.
Najpogostejši način zdravljenja raka prostate je kirurška odstranitev prostate. Opravimo jo pri bolnikih z omejenim rakom prostate (T1, T2) in življenjsko pričakovano dobo vsaj 10 let. Pri mlajših bolnikih se lahko odločimo za odstranitev prostate in bezgavk tudi pri lokalno napredovalem raku prostate (T3). V tem primeru moramo bolnika seznaniti tudi z možnostjo dodatnega zdravljenja z obsevanjem in hormonskim zdravljenjem. Bolnike, pri katerih je življenjska pričakovana doba krajša od 10 let ali imajo dodatna obolenja zdravimo z obsevanjem prostate in hormonskim zdravljenjem. Hormonsko zdravljenje je osnovni način zdravljenja bolnikov z napredovalim rakom prostate( T4). Pri starejših bolnikih lahko omejeni rak prostate samo pozorno opazujemo in se odločimo za aktivno zdravljenje šele, če bi bolezen napredovala.

Ali veste:

• moški brez težav ima lahko raka prostate,
• moški z normalno vrednostjo PSA ima lahko raka prostate,
• težave pri uriniranju še ne pomenijo, da ima moški raka prostate,
• povišana vrednost PSA še ne pomeni, da ima moški raka prostate.

Rak prostate je pogosto obolenje in ga lahko uspešno zdravimo, če je ugotovljen pravočasno. Moškim, starejšim od 50 let, svetujemo redne preglede prostate, tudi če nimajo težav s prostato. Določitev vrednosti PSA je najpomembnejša v diagnostiki raka prostate. V primeru zgodnjega odkritja raka prostate je bolezen ozdravljiva. O raku prostate se posvetujte z osebnim zdravnikom, ki vas bo v primeru suma na raka prostate napotil na pregled k urologu.