Žuželke so odlični prenašalci različnih bolezni

Klopi so odlični prenašalci različnih bolezni. Naš planet poseljuje več kot 800 različnih vrst klopov, ki so za komarji najpogostejši prenašalci bolezni z živali na ljudi. Njihovi bližnji sorodniki so pajki, škorpijoni in pršice.
Odrasle samice ležejo jajčeca iz njih se izležejo larve, ki se prelevijo v nimfe, te pa v odrasle klope. Za preobrazbo v naslednjo razvojno obliko morajo sesati kri. Pri hrani niso izbirčni, svoj obrok krvi si privoščijo na različnih živalih, in izjemoma, tudi na ljudeh. Odrasli klopi merijo od 2 do 5 mm, nimfe pa so velike le za bucikino glavico. Po obroku se njihova velikost nekajkrat poveča. Klopi prežijo na primernega gostitelja v podrasti in grmovju. S sesalom prebodejo kožo in ob tem izločajo različne snovi, da se učvrstijo v koži, pa tudi snovi, ki preprečujejo strjevanje krvi, delujejo protivnetno in oslabijo lokalni imunski odgovor. Te snovi pomagajo klopom, da pridejo do obroka, ne da bi jih gostitelj opazil, hkrati pa omogočajo prenos povzročiteljev bolezni iz klopov v gostitelje.

KLOPI ŠE ZDALEČ NISO NEDOLŽNI

Klopi lahko prenašajo številne povzročitelje bolezni, med nje sodijo različni virusi, bakterije, paraziti in strupi. Z enim samim vbodom lahko klop prenese naenkrat več bolezni. V Evropi, tudi v Sloveniji, sta najpogostejši bolezni, ki ju prenašajo klopi lymska borelioza in klopni meningoencefalitis. Klopi prenašajo tudi humano granulocitno erlihiozo, babeziozo, tularemijo in vročico Q, vendar so te bolezni razmeroma redke.
V Sredozemlju, na Bližnjem in Srednjem vzhodu, v Indiji in severnem delu Afrike prenašajo klopi povzročitelje sredozemske vročice. Na JV Evrope lahko po vbodu klopa zbolimo še za krimsko-kongoško hemoragično mrzlico. V Severni Ameriki je seznam bolezni, ki jih prenašajo klopi, zelo podoben evropskemu, z izjemo klopnega meningitisa, dodati pa jim moramo še: vročico Skalnega gorovja, humano monocitno erlihiozo, koloradsko klopno vročico in povratno mrzlico. V podsaharski Afriki prenašajo povzročitelje afriške klopne vročice in kenijskega klopnega tifusa, v Avstraliji queenslandski klopni tifus, v Aziji pa tajski, sibirski in indijski klopni tifus ter japonsko vročico.

LYMSKA BORELIOZA

Lymsko boreliozo povzroča bakterija. Za zgodnjo obliko bolezni je značilen kožni izpuščaj, erythema migrans, ki se po približno 10 do 14 dneh pojavi na mestu klopovega vboda. Večina bolnikov v tem stadiju nima drugih simptomov in znakov. Če kožne spremembe ne zdravimo z antibiotiki, se lahko po nekaj tednih ali mesecih pojavijo znaki razširitve bolezni, najpogosteje se kažejo s kratkotrajnimi oteklinami velikih sklepov, z motnjami srčnega ritma, ohromitvami obraznega živca ali meningitisom. Za pozno obliko bolezni, ki se lahko pojavi več mesecev ali celo let po okužbi, so značilna dolgotrajna ali celo kronična vnetja velikih sklepov, kronična prizadetost osrednjega živčevja in kronična prizadetost kože. Vse oblike lymske borelioze zdravimo z antibiotiki, vendar je zdravljenje bistveno bolj učinkovito v zgodnjih stadijih bolezni. Klopni meningoencefalitis povzroča virus. Bolezen se pojavlja od zgodnjih spomladanskih do poznih jesenskih mesecev, najpogosteje poleti. V Sloveniji zboli vsako leto od 200 do 500 ljudi. Pri večini poteka bolezen v dveh stadijih. Večinoma se začne 7 do 14 dni po vbodu okuženega klopa z nekajdnevnim slabim počutjem, s povišano temperaturo, z bolečinami v mišicah in sklepih, z glavobolom. Težave po približno tednu dni minejo, sledi nekajdnevno obdobje brez težav. Za drugi stadij bolezni so značilni visoka temperatura, glavobol, bruhanje in otrpel vrat. Učinkovitega zdravila ni. Približno odstotek bolnikov umre, 10 do 20 % pa jih ima trajne posledice. Za preprečevanje bolezni je na voljo zelo učinkovito in varno cepivo registrirano tudi v Sloveniji.

ERLIHIOZA

Erlihioza je bakterijska okužba, pri človeku prvič opisana leta 1986 v ZDA. Bolezen povzročajo drobne znotrajcelične bakterije, ki okužijo bele krvničke. Poznamo dve obliki. V Sloveniji in drugod v Evropi razsaja samo granulocitna oblika bolezni, v ZDA pa tudi monocitna erlihioza. Obe obliki se kažeta s povišano temperaturo, z glavobolom, izpuščaji, z bolečinami v mišicah in sklepih. Težji je potek bolezni pri bolnikih z okvarjenim imunskim sistemom, lahko se konča celo s smrtjo. Pri zdravih bolezen mine večinoma sama od sebe. Zdravimo jo lahko z antibiotiki.

BABEZIOZO

Babeziozo povzročajo znotrajcelični paraziti, ki jih tudi prenašajo klopi. Paraziti okužijo rdeče krvničke. Bolezen se kaže s povišano telesno temperaturo, z glavobolom, bruhanjem in s hematurijo. Bolezni najhuje prizadane bolnike, ki so jim odstranili vranico. Zdravimo s kombinacijo kinina in antibiotikov.

TULAREMIJA

Tularemija je bakterijska okužba, ki jo prenašajo klopi, lahko se okužimo tudi z neposrednim stikom z glodalci, glavnim virom okužbe. Najpogosteje se okužba prenese z divjega zajca na človeka. Je več oblik bolezni, najpogostejša je razjeda na mestu klopovega vboda in povečane bezgavke, bolniki imajo tudi vročino in glavobol. Vse oblike tularemije zdravimo z antibiotiki.

VROČICA Q

Vročico Q povzroča drobna znotrajcelična bakterija, ki jo prenašajo klopi, okužimo se lahko tudi z vdihavanjem okuženih delčkov prahu. Težave se pojavijo približno 3 do 4 tedne po okužbi. Bolezen se najpogosteje kaže kot kratkotrajna vročinska bolezen z izpuščaji ali brez njih, redkeje pride do pljučnice ali meningitisa. Lahko so prizadeta tudi jetra. Pri nekaterih bolnikih se razvije kronična oblika, ki se najpogosteje kaže z vnetjem srčnih zaklopk. Vročica Q mine večinoma sama od sebe, z antibiotiki pa jo močno skrajšamo. Za sredozemsko vročico, ki jo povzročajo drobne bakterije, je značilna črnikasta krasta na mestu klopovega vboda Kaže se kot vročinska bolezen z izpuščaji ali brez njih, pogoste so bolečine v mišicah in sklepih ter glavobol. Večinoma mine brez zdravljenja, njeno trajanje skrajšamo z antibiotiki. Krimsko-kongoška hemoragična mrzlica je virusna bolezen, ki se pri večini bolnikov kaže kot nepojasnjeno vročinsko stanje z glavobolom, bruhanjem, povečane so bezgavke, po nekaj dneh so možne krvavitve in prizadetost jeter. Zgodnje zdravljenje bolezni omili in zmanjša umrljivost, ki pri nezdravljenih bolnikih znaša od 10 do 50%.
Vročico Skalnega gorovja povzročajo podobne bakterije kot sredozemsko vročico. Je prav tako vročinska bolezen, ki pogosto poteka z izpuščaji. Pojavijo se bolečine v mišicah, glavobol, mrzlice. Izpuščaji se pojavijo najprej okoli zapestij in gležnjev in se razširijo na telo, tudi na dlani in podplate. Zdravljenje z antibiotiki v prvih dneh po pojavu simptomov močno zmanjša umrljivost in skrajša čas bolezni.
Za preostale bolezni, ki so sicer razmeroma redke, so značilne povišana telesna temperatura, glavobol, bolečine v mišicah in sklepih. Pri postavitvi diagnoze je pomemben podatek, kje je popotnik potoval 2 do 3 tedne pred izbruhom težav, saj lahko tako izločimo številne bolezni, ki se pojavljajo samo v nekaterih delih sveta. Klopi prenašajo različne povzročitelje bolezni, vendar je verjetnost, da po klopovem vbodu zbolimo zelo majhna. Veliko bolj verjetno je, da se okuži vbodno mesto, če klopa odstranjujemo z umazanimi rokami ali si vbodno mesto spraskamo.

NASVET

Kako se lahko klopom izognemo? Ker jih je največ v nizki podrasti, visoki travi in grmovju, se takšnih območij, če je le možno, izogibamo, in uporabljamo uhojene poti. Priporočljivo je, da nosimo svetlejša oblačila, da klope hitreje opazimo, da oblečemo dolge hlače in majice z dolgimi rokavi. Kot dodatno zaščito za nepokrite dele (roke, obraz, vrat) lahko uporabljamo repelente, ki vsebujejo dietiltoluamid (DEET), vendar moramo vedeti, da je repelent proti klopom učinkovit bistveno krajši čas kot proti komarjem. Čas se še skrajša, če se močno znojimo ali če močno piha. V tujini pogosto priporočajo, da obleko poškropimo z razpršili, ki vsebujejo permetrin.
Najpomembnejši pa je vsekakor skrben pregled telesa takoj po prihodu domov in čimprejšnja odstranitev prisesanih klopov. Pri odstranitvi ne uporabljamo ne olja ne bencina ne alkohola ne podobnih snovi, ker tako klopov ne bomo odstranili nič lažje. Vbodno mesto po odstranitvi klopa dobro razkužimo.

KOMARJI

Komarji so najpogostejši prenašalci bolezni na svetu. Pri potovanju v eksotične kraje se moramo zavedati, da komarjev pik ni zgolj nadležna stvar, ampak da je lahko tudi smrtno nevaren, saj lahko zbolimo za rumeno mrzlico, malarijo, dengo, limfatično filarizo, japonskim encefalitisom ali zahodnonilskim encefalitisom.
Rumena mrzlica je virusna okužba, ki razsaja v tropskem delu Južne Amerike in podsaharski Afriki. Bolezen se lahko kaže kot blaga, gripi podobna, bolezen ali pa kot huda hemoragična mrzlica z visoko vročino, zlatenico, bruhanjem, bolečinami v mišicah in sklepih, ki lahko privede do jetrne in ledvične odpovedi, ki je v kar 50% smrtna. Bolezen lahko preprečimo s cepljenjem vsaj deset dni pred odhodom. Potrdilo o cepljenju proti rumeni mrzlici je obvezeno za vstop v nekatere države.
Zaradi malarije vsako leto po svetu umre skoraj dva milijona ljudi, med njimi mnogo otrok, pa tudi popotniki in turisti. Malarijo povzročajo paraziti, ki se razmnožujejo v komarjih. Parazite malarije prenašajo komarji, ki pikajo predvsem med sončnim zahodom in sončnim vzhodom. Malarijo najdemo v večini subtropskih in tropskih držav. Prične se lahko z neznačilnimi znaki in simptomi, ki jim skoraj v 100% sledita vročina in mrzlica. Če bolezni ne zdravimo, lahko vodi tudi v smrt. Zdravljenje s protimalaričnimi zdravili je razmeroma učinkovito. Zavedati se moramo, da lahko malarijo preprečimo z jemanjem preventivnih odmerkov protimalaričnih zdravil. Zdravila je treba večinoma jemati že pred odhodom na nevarno območje in še po vrnitvi domov. Poleg tega moramo paziti, da se izognemo pikom komarjev, kadar je le mogoče.
Dengo v nasprotju z malarijo prenašajo komarji, ki pikajo predvsem med sončnim vzhodom in sončnim zahodom. Z virusom denge se lahko okužimo v vseh tropskih in subtropskih območjih. Veliko o bolezni pove angleški izraz »bone-breaking fever«. Bolezen se prične s splošnim slabim počutjem, z visoko vročino, neješčnostjo in glavobolom, po nekaj dneh se pojavijo izpuščaji po vsem telesu, tudi pikčaste podkožne krvavitve, bolečine v mišicah in sklepih. Poveča se tveganje za krvavitve. Specifičnega zdravila ali cepiva proti bolezni ni. Predvsem pri majhnih otrocih ali ponovnih okužbah je lahko bolezen bistveno hujša in se lahko konča tudi s smrtjo.
Limfatična filariaza je razširjena v Pacifiku, na Karibih, podsaharski Afriki in delih Južne Amerike. Ob akutni okužbi se lahko pojavi visoka vročina z mrzlico, povečane so bezgavke, vnete mezgovnice. Pri dolgotrajni ali večkratni izpostavljenosti se lahko razvije kronična okužba, zanjo je značilna nepopravljiva okvara mezgovnic in elefantiaza. Zdravljenje s protiparazitnimi zdravili je uspešno pri akutnih okužbah, pri kroničnih okužbah pa dokaj neuspešno.
V Severni Ameriki je v minulih letih povzročil preplah virus zahodnonilskega encefalitisa, ki ga tudi prenašajo komarji. Pri večini okuženih mine okužba brez bolezenskih znamenj, manjši del zboli z nekajdnevno blago vročinsko boleznijo, pri zelo majhnem odstotku pa bolezen prizadane osrednji živčni sistem, to se kaže z glavobolom, vročino, bruhanjem in z mišično oslabelostjo. Predvsem pri starejših se lahko bolezen konča s smrtjo. Specifičnega zdravljenja ali cepiva še ni. Bolezen je doma sicer tudi v JV Evropi in Izraelu.
V JV Aziji prenašajo komarji tudi virus, ki okuži osrednje živčevje. Japonski encefalitis je pogostejši v deževni dobi in na podeželju. Večinoma zbolevajo domačini. Bolezen lahko preprečimo s cepljenjem pred odhodom v endemično območje, saj specifičnega zdravila ni.
Različne vrst muh prenašajo številne bolezni. Peščene muhe pikajo predvsem ponoči, s pikom lahko prenesejo parazite, ki povzročajo lišmaniozo. Bolezen razsaja v južni Evropi, Južni in Srednji Ameriki, Afriki in v Aziji. Opisane so tri oblike bolezni. Pri kožni lišmaniozi so na izpostavljenih mestih kožne razjede, ki se ne celijo. Če gre za večje razjede, je potrebno dolgotrajno zdravljenje s protiparazitnimi zdravili, majhne razjede se postopoma zacelijo same. Vedno je treba zdraviti spremembe pri sluznični obliki, kjer so razjede predvsem na ustni in nosni sluznici. Visceralna oblika lišmanioze je večinoma kronična bolezen domačinov, turisti in popotniki zbolijo le redko. Tudi to obliko moramo vedno zdraviti.

MUHA CECE

Muha cece prenaša spalno bolezen v subsaharski Afriki, za prenos parazita zadošča že en sam mušji pik. Bolezen izbruhne z visoko vročino, povečane so bezgavke, na mestu pika se lahko pojavi boleča razjeda, bolniki hujšajo, tožijo zaradi glavobolov, v drugem stadiju je prizadeto osrednje živčevje, to se kaže z odsotnostjo in zaspanostjo podnevi in z nočno nespečnostjo in nemirom. Zdravljenje s protiparazitnimi zdravili je učinkovito predvsem v prvem stadiju, ko še ni prizadeto osrednje živčevje. Parazit, ki je zelo podoben parazitu, ki povzroča spalno bolezen, je doma v Latinski Ameriki. Bolezen prenašajo stenice, ki si najdejo dom v lesenih in kamnitih hišah na podeželju. Na mestu pika nastaneta rdečina in oteklina, povečajo se bezgavke, to spremlja splošno slabo počutje, neješčnost, vročina in oteklina obraza. Večinoma minejo težave same od sebe, vendar telo ne premaga povzročitelja in parazit se lahko ugnezdi v srčni mišici ali črevesni steni, kjer nastanejo za kronično obliko Chagasove bolezni značilne spremembe. Zdravljenje kronične oblike bolezni je neuspešno.

UŠI IN BOLHE

Uši in bolhe prenašajo rikecije, ki povzročajo vročinske bolezni z izpuščaji ali brez njih. Bolhe prenašajo tudi bakterije, ki povzročajo kugo. Kuga izbruhne z mrzlico, visoko vročino, bolečinami v mišicah in sklepih, kmalu se pojavijo izrazito povečane in boleče bezgavke na mestu bolšjega pika. Če bolezni ne zdravimo, lahko postane bolnik nemiren, zmeden, razvije se nezavest, ki se postopoma poglablja. Nezdravljena bolezen se lahko konča s smrtjo. Uspešno jo lahko zdravimo z antibiotiki. Cepivo proti kugi ni zelo učinkovito.
Komarjem in drugemu mrčesu se ponoči najlažje in najučinkoviteje izognemo z mrežo, ki je še učinkovitejša, če je prepojena z insekticidom. Ponoči nosimo majice z dolgimi rokavi in dolge hlače, po potrebi uporabljamo repelente. Izogibamo se krajev, kjer mrgoli žuželk. Vedeti moramo, da lahko za zdravje največ storimo sami. Pred potovanjem je dobro vedeti, katere bolezni so tam, kamor potujemo, pogoste, kdo jih prenaša, kako se kažejo in kaj lahko storimo, da ne zbolimo oziroma kako ukrepati, če in ko bolezen že izbruhne. Z razumnim ravnanjem lahko preprečimo marsikatero nevšečnost med potovanjem in po njem in se z dopusta vrnemo z lepimi spomini in s prekrasnimi fotografijami.