Nasilje v družini skozi oči družinskega zdravnika

Družina je posebna družbena skupina, ki temelji na skupnih kulturnih, socialnih, čustvenih, spolnih, vedenjskih in materialnih interesih. Tvori zaključen vrednostni sistem, znotraj katerega njeni člani zadovoljujejo potrebe po opori, samostojnosti, urejenosti, razvoju in sporazumevanju. Slabosti družine kot sistema se kažejo zlasti, kadar je potrebno medsebojno usklajevanje pri opravljanju določenih konkretnih nalog. V družini ima vsak posameznik točno določeno vlogo.

VARNO OKOLJE

Družina in dom pomenita predvsem varno okolje, kamor se posamezniki vračajo iz javnega življenja. Je torej kraj, kamor se umaknemo izpred oči javnosti. Tako je družina tudi prostor, kjer je obseg družbenega nadzora bistveno omejen, zasebnost družine pa zato povezana z možnostjo nasilnega vedenja. Družina je v svojem družinskem ciklusu, ki ga delimo na posamezne faze (nastajajoča družina, družina v polni funkciji in odmirajoča družina), nenehno izpostavljena številnim strukturnim spremembam, ki jih spremljajo krize. V družinski medicini smo še posebno pozorni na prehode med različnimi fazami življenjskega ciklusa, da odkrijemo prikrite motnje v duševnem in družbenem delovanju družine in njenih članov. Družina je zaradi velike čustvenosti, ki je značilna za družinske odnose, veliko bolj stresna kot druge socialne skupine. Pomemben dodaten dejavnik za razumevanje visoke stopnje nasilja v družini pa so žal tudi kulturne norme, ki opravičujejo uporabo nasilja med družinskimi člani in hkrati obsojajo nasilje zunaj družine. Nasilje v družini je kompleksen pojav, ki ga je moč obravnavati s številnih vidikov, saj se dotika različnih področij. Definicija mora zajemati tako vse pojavne oblike nasilja, na primer fizično, psihično, spolno…, kot tudi določiti krog oseb, ki so kot družinski člani lahko žrtve nasilja.

PREDNOSTI IN SLABOSTI

Prednosti družinske medicine pri obravnavi nasilja v družini:

• Obča prisotnost, kar daje vsem udeležencem izjemno dostopnost. Splošna naravnost obravnave vseh problemov tudi destigmatizira iskalce pomoči.
• Usmerjenost družinske medicine k celoviti obravnavi ljudi v njihovem delovnem in družinskem okolju. Družina lahko vpliva na nastanek in razvoj bolezni, bolezen v družini spremeni odnose ter vlogo družinskih članov.
• Poškodovani v družinskem nasilju prej ali slej poiščejo pomoč pri svojem zdravniku družinske medicine. Prijavna dolžnost zdravnika zavezuje, da prijavi očitno poškodbo in tudi sum, da je šlo za poškodbo po tretji osebi. Le ob ustrezni prijavi lahko organi pregona raziščejo okoliščine in ugotavljajo dejstva.
• Številne motnje, bolezni in stanja, zaradi katerih bolniki iščejo pomoč pri svojem zdravniku družinske medicine, lahko kažejo na moteno družinsko delovanje. Pacienta vedno izprašamo na način, da mu postavljamo enostavna vprašanja.
• Poslušamo, ne da bi obsojali (ženske se pogosto bojijo, da jih ne bomo jemali resno, in imajo obenem občutke sramu).
• Dokumentacija medicinskih ugotovitev (vedno lahko natančno preučimo nove in stare poškodbe).

Slabosti družinske medicine pri obravnavi nasilja v družini:

• Razčistiti moramo svoj odnos do različnih oblik nasilja v družini, da se lahko lotimo sistematičnih ukrepov, ki jih lahko izvajamo v okviru svojih pristojnosti.
• Pomanjkanje veščin, kako se problema lotiti (neustrezna anamneza, ki ne vsebuje poizvedb o družinskem nasilju, časovno omejen čas medicinske obravnave, neusposobljenost zdravstvenih delavcev za prepoznavanje žrtev nasilja v družini, neustrezni prostori za zaupne pogovore z žrtvami nasilja).
• Omejuje nas način dela, ki žal onemogoča poglobljene in pogostejše stike z drugimi udeleženci boja proti nasilju.
• Skrb zaradi porušenja medsebojnih odnosov, ki so temelj dela zdravnikov družinske medicine. Prijava je namreč precej drastičen ukrep in težko je verjeti, da bo prva reakcija navdušenje prizadetega.
• Pomanjkanje sistematične primarne preventive.
• Ponudba pomoči žrtvam je skoncentrirana v mestih, pomanjkanje terapevtov, dolgo čakanje in finančna nedostopnost.
• Obseg dela zdravnika (ne gre samo za pregled žrtve, temveč vključitev zdravnika v celoten postopek, kar pa v programu zdravstvenega varstva ni ti časovno niti finančno ni opredeljeno).
• Etične dileme.

Za učinkovitejše obravnavanje žrtev nasilja v družini je potrebna oblikovana klinična pot, kar vključuje sistematično obravnavo vseh žrtev nasilja v zdravstvenih ustanovah v Sloveniji z opredeljenimi navodili in protokoli, z določeno odgovornostjo za izvajanje poizvedb, vodenje statistike, dokumentacije. Za timsko obravnavanje znotraj zdravstva in sodelovanje z drugimi organizacijami in državnimi organi je treba:

• Različne profile v zdravstvu ustrezno seznaniti s problemom in s strokovno mrežo (ustanove in naslovi strokovnih služb na lokalni ravni, ki se ukvarjajo z družinskim nasiljem, skupaj z vsemi nalogami, ki so v njihovi pristojnosti). Izobraževanje kadrov, ki se pri svojem delu srečujejo z osebami z izkušnjo nasilja v družini, pripomore tako k večjemu zavedanju problematike nasilja v družini kot tudi k učinkovitejšemu in ustreznejšemu ukrepanju ob soočanju z njim.
• Predstaviti veljavne predpise.
• Posredovati možnosti, kako se da tovrstne probleme reševati in rešiti.
• Zagotoviti ustrezno izobraževanje zdravnikov družinske medicine, ambulantnih in patronažnih medicinskih sester. V okviru izobraževanja zdravnikov je treba razrešiti etične dileme tako z vidika kodeksa kot z vidika različnih zakonov, ki zdravnike v različnih položajih različno zavezujejo in zato vnašajo zmedo in zadržanost v trenutku, ko bi bilo hitro ukrepanje nujno tako zaradi pravočasne pomoči žrtvi kot tudi zaradi uspešnosti kazenskega postopka.
• Izdelati navodila za ustrezno zdravniško obravnavo žrtev družinskega nasilja.
• Izdelati navodila za ustrezno zdravniško obravnavo povzročiteljev družinskega nasilja.
• Izdati pisna navodila in obrazce za prijavo suma družinskega nasilja.
• Zagotoviti povratne podatke o obravnavi družinskih članov zaradi družinskega nasilja vsem zdravnikom, ki imajo registrirane družinske člane iz take družine.

Nasilje v družini je resen problem družbe, ki ga je mogoče rešiti samo s sodelovanjem različnih strok ter vladnih in nevladnih organizacij, s prilagoditvijo zakonodaje in postopkov, ki bodo žrtvam prijazni in jim bodo omogočali rešitev iz sedanjega položaja in življenje brez nasilja v družini.
Če smo na začetku govorili o tihi sprejemljivosti in neobčutljivosti družbe do nasilja v družini, je treba še temu problemu nameniti posebno skrb in ga obsoditi ter narediti vse, da žrtev nasilja prepoznamo in jo primerno zaščitimo.