Povišane maščobe pospešujejo aterosklerozo

Za življenje je nujno potrebna energija. Medtem ko rastline dobivajo energijo pretežno od sonca in jo s procesi fotosinteze pretvarjajo za rast in življenje ter uporabljajo pri izdelavi sebi lastnih snovi, pa živali potrebujejo hrano, da bi prišle do potrebne energije. Živali se med seboj razlikujejo tudi po tem, od kod dobivajo hrano. Nekatere živali so rastlinojede. Njihova presnova je uravnana tako, da lahko vse za življenje nujne sestavine ter energijo dobijo samo iz rastlin. Druge živali, mednje spadajo tudi sesalci in s tem človek, pa energijo in nujne sestavine pridobivajo tako iz rastlinskega kakor tudi iz živalskega sveta. Medtem ko živali jedo le zaradi potrebe, pa se človek od njih močno razlikuje. Človek namreč je tudi zaradi veselja do dobre hrane, dobrega okusa, zaradi družbe itd. Številni ljudje so izgubili občutek, ki je sicer v naravi vsesplošno prisoten, za ustrezno prehrano, tako količinsko kot tudi glede kvalitete. Ni čudno torej, da debelosti med živalmi v naravi ne najdemo, med ljudmi pa je tako pogosta.

KAJ SO MAŠČOBE?

Med maščobe spadajo številne snovi, ki jih najdemo tako v živalskem kot rastlinskem svetu. Njihova temeljna značilnost je, da v vodi niso topne. Najbolj tipična predstavnika maščob v živalskem svetu sta mast in loj, v rastlinskem svetu pa olja. Maščobe so sestavljene iz različnih maščobnih kislin. Te ločimo na maščobne kisline s krajšimi ali daljšimi verigami in na nasičene oziroma nenasičene. S številnimi raziskavami so ugotovili, da so maščobe, v katerih je veliko nasičenih maščobnih kislin, škodljive, saj izrazito pospešujejo nastanek ateroskleroze. Take maščobe najdemo zlasti v živalskem svetu (npr. mast, maslo). V rastlinah pa so maščobe, ki vsebujejo zaželene mononenasičene maščobne kisline (npr. olivno olje) in nekoliko manj zaželene, a še vedno ustreznejše polinenasičene maščobne kisline (npr. sončnično, repično, bučno, konopljino olje itd.).

KAJ JE HOLESTEROL?

Holesterol je vosku podobna snov, ki je ključna sestavina živalske celice (v rastlinah ga ni!). Iz holesterola nastanejo številne druge snovi, ki so nujne za življenje, med drugim tudi nekateri hormoni. Z razgradnjo holesterola v jetrih nastajajo žolčne kisline, ki se izločajo v prebavni trakt in so nujno potrebne pri prebavi maščob v hrani. Večina holesterola, ki se po telesu prenaša s krvjo, nastane v jetrih, kar nekaj pa ga telo dobi tudi s prehrano. Ker je holesterol v vodi netopen, se po telesu prenaša v obliki delcev – lipoproteinov, v katerih so poleg njega še trigliceridi, posebne beljakovine (apoproteini) in fosfolipidi. Ločimo »škodljive« lipoproteine (lipoproteini nizke gostote-LDL, lipoproteini zelo nizke gostote-VLDL, VLDL - ostanki), ki povzročajo kopičenje holesterola v žilni steni, in »koristne« (lipoproteini visoke gostote HDL) lipoproteine, ki holesterol iz žilnih sten odstranjujejo. Naš cilj torej je, da bi bila raven škodljivih lipidov čim nižja, čim višja pa bi morala biti raven HDL-holesterola.

TEŽAVE IN ZAPLETI

Kadar je v krvi holesterola preveč (hiperholesterolemija), se začne kopičiti v žilni steni. Hiperholesterolemija je tako eden od najpomembnejših ogrožujočih dejavnikov za hiter nastanek ateroskleroze in njene zaplete. Povišano raven holesterola v krvi lahko povzročijo prevelik vnos s prehrano, razne bolezni (sladkorna bolezen, bolezni ščitnice ipd), nekatera zdravila, posebno nevarna pa je hiperholesterolemija, ki je posledica genske okvare. Pri tej lahko zaradi srčnega infarkta umrejo že otroci. Raven holesterola v krvi, njegovo nastajanje in odstranjevanje iz telesa je pri zdravih ljudeh skrbno nadziran proces in uravnovešen tako, da ne bi prišlo do njegovega kopičenja. Pri določenih okvarah – dislipidemijah – pa pride do motenj v njegovem nastajanju ali odstranjevanju in takrat lahko v krvi zaznamo prevelike količine holesterola. Dislipidemije niso redka presnovna motnja, saj so na primer v preiskavi CINDI ugotovili, da ima v Sloveniji več kot 70 odstotkov prebivalcev previsoko raven holesterola v krvi. Zaželeno je, da bi bila pri neogroženih oziroma zmerno ogroženih ljudeh raven skupnega holesterola < 5,0 mmol/l, LDL-holesterola < 3,0 mmol/l, trigliceridov < 2,0 mmol/l, zaščitni HDL pa > 1,0 mmol/l za moške in 1,3 mmol/l za ženske. Pri s srčnožilnimi zapleti zelo ogroženih ljudeh (na primer bolniki s sladkorno boleznijo) oziroma tistih, ki so tak zaplet že doživeli (na primer srčni infarkt) pa je zaželeno, da bi bila njihova raven skupnega holesterola < 4,5 mmol/l in LDL-holesterola < 2,0 mmol/l.

OCENJEVANJE OGROŽENOSTI

Na napredovanje ateroskleroze in posledično pojavljanje srčnožilnih zapletov vplivajo tako imenovani dejavniki tveganja. Na nekatere dejavnike tveganja lahko vplivamo z ustreznim ukrepanjem in/ali zdravljenjem in jih zato imenujemo spremenljivi dejavniki tveganja (povišan LDL-holesterol, znižan HDL-holesterol, povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, kajenje, debelost, zlasti trebušna, telesna nedejavnost), na drugo skupino dejavnikov tveganja pa žal ne moremo vplivati in so torej nespremenljivi (starost, spol, družinska obremenjenost). Vsak dodaten dejavnik tveganja bistveno poviša ogroženost. Načeloma velja, da so ljudje, pri katerih so prisotni trije ali več dejavnikov tveganja, zelo ogroženi, to pomeni, da bo med takimi bolniki eden od petih v obdobju 10 let doživel srčnožilni zaplet. Za natančnejše ocenjevanje ogroženosti imamo na voljo številne tabele in računalniške programe, ki na podlagi izraženosti posameznega dejavnika tveganja (npr. raven LDL-holesterola) in števila dejavnikov tveganja izračunajo, kakšna je verjetnost zapletov v prihodnje. Pri bolnikih, ki so že doživeli srčni infarkt, je verjetnost, da bodo v naslednjih 10 letih ponovno doživeli infarkt, več kot 40-odstotna, v kolikor ne opustijo nezdravih navad in ne začnejo zdraviti spremenljivih dejavnikov tveganja.

KAKO ZNIŽAMO MAŠCOBE IN HOLESTEROL

Na maščobe v krvi lahko vplivamo z nefarmakološkimi ukrepi, kot sta ustrezna prehrana in telesna dejavnost, ter z zdravili. S kombinacijo teh treh metod lahko izredno učinkovito znižamo raven škodljivega LDL-holesterola v krvi in bistveno zmanjšamo ogroženost.
Telesna dejavnost je zelo pomembna pri vzdrževanju telesne teže, zniževanju škodljivega LDL-holesterola in zviševanju zaščitnega HDL-holesterola. Telesno dejavni bi morali biti vsaj 30 minut pet dni v tednu. Koristna je že zmerna telesna dejavnost (npr. uporaba stopnic namesto dvigala). Tudi počasen 10-minutni sprehod po parku je boljši kot sedenje pred televizorjem. Hoja, plavanje in kolesarjenje so najkoristnejši za vzdrževanje telesne dejavnosti. Pri športnih dejavnostih se je vedno treba najprej ustrezno ogreti in razgibati in šele nato preiti na intenzivnejši trening. Intenzivna telesna dejavnost brez predhodnega ogrevanja je lahko škodljiva! Intenziteta vadbe naj bo taka, da se med gibanjem lahko pogovarjamo. Vzeti si je treba tudi čas za ohlajanje. Če začutimo bolečino, moramo takoj prenehati z vadbo in se posvetovati z zdravnikom. Bolečina je opozorilo telesa, ki ga ne smemo zanemariti!
Ustrezna prehrana je glavni nefarmakološki način zdravljenja povišanih maščob v krvi, mnogi strokovnjaki pa se strinjajo, da koristi tudi ljudem, ki nimajo povišanih maščob v krvi. Zdrava prehrana namreč ne znižuje le maščob v krvi, ampak ima tudi druge ugodne učinke (lažje vzdrževanje ustrezne telesne teže, blagodejno vpliva na splošno telesno počutje, ščiti žile, preprečuje nekatere oblike raka ipd.). Zato taka dieta ne sme biti le kratkotrajen ukrep, ampak mora pomeniti spremembo življenja in prehranskih navad, ki nas bodo spremljale do konca življenja. Takih prehrambenih navad ne priporočamo le tistim z zvišanimi maščobami v krvi, ampak vsem članom družine. Le če se bo vsa družina prilagodila zdravemu načinu življenja, bo prišlo do sprememb. Težko je namreč pričakovati, da se bo posebej kuhalo le za enega v družini in da bo ta užival vedno drugačno hrano kot njegovi najbližji. Slabe navade so namreč izredno trdožive in jih je le težko odpraviti. Pomembno je, da s prehrano zadovoljimo vse potrebe po hranilnih snoveh. Ogljikovi hidrati in maščobe so praviloma glavni vir energije, beljakovine so pomembne pri rasti in obnavljanju tkiv, rudnine in vitamini pa so nujni za normalno delovanje organizma.
Poleg tega, da se v prehrani čim bolj omeji vnos holesterola in nasičenih maščobnih kislin, sta pri sestavi prehrane zelo pomembna izbor živil in način priprave hrane. Priporočena je uporaba rastlinskih olj, ki jih moramo čim manj segrevati, pri mesu pa moramo izbirati le nemastne dele. Mesni izdelki (posebno mesne konzerve, salame in klobase) in drobovina vsebujejo veliko skritih maščob in holesterola, zato se jih v prehrani izogibamo. Namesto polnomastnega mleka ali jogurta naj se uporablja posneto mleko oziroma jogurt (z 1,6 ali celo 0,5odstotka maščob).

MAŠČOBE

Maščobe niso prepovedane, zavedati pa se je treba, da so izredno kalorične in jih je zato treba uživati le v omejenih količinah, zlasti kadar želimo z dieto tudi znižati telesno težo. V zmernih količinah smemo uživati polinenasičene maščobne kisline, ki tudi znižujejo raven holesterola. Te maščobne kisline se nahajajo v rastlinskih oljih (sončnično, koruzno, repično) in v živilskih izdelkih iz teh semen. Zelo koristne so tudi ribe (sardine, tuna ipd.), ki vsebujejo veliko omega-3 maščobnih kislin. Te kisline delujejo na srce zaščitno. Priporočajo, da bi morali jesti ribe najmanj enkrat na teden. Koristne so mononenasičene maščobne kisline, ki se nahajajo v olivnem olju in avokadu. Nasičene maščobne kisline so škodljive, prav tako tudi trans nenasičene maščobne kisline (te se nahajajo v margarinah), saj zvišujejo holesterol in s tem koronarno ogroženost. Nasičene maščobne kisline se nahajajo zlasti v mesu in mesnih izdelkih. Veliko jih vsebujejo tudi siri, maslo, smetana in polnomastno mleko. Teh prehrambnih izdelkov se je treba izogibati. Prav tako kot nasičene maščobne kisline je zdravju škodljiv tudi holesterol, ki ga najdemo v velikih količinah v jajčnem rumenjaku, drobovini, mesu ter mleku in mlečnih izdelkih. V dnevni sestavi hrane naj maščobe predstavljajo do 30 odstotkov energetskega vnosa. Od tega naj bo nasičenih maščobnih kislin manj kot tretjina.

OGLJIKOVI HIDRATI

Ogljikovi hidrati so glavno živilo naše prehrane. Vsebujejo jih škrobna živila, stročnice, sadje, mleko pa tudi nekatere vrste zelenjave. Med ogljikovimi hidrati po kemični sestavi ločimo enostavne sladkorje (npr. grozdni sladkor) in sestavljene sladkorje (npr. škrob). Izogibati se je treba živil, ki vsebujejo enostavne sladkorje (nekatere vrste sadja, sadni sokovi, jedilni sladkor ipd.), saj ti skokovito dvignejo raven krvnega sladkorja, povzročajo pa tudi porast maščob v krvi. Priporočamo pa tista živila, ki vsebujejo sestavljene sladkorje in zlasti vlaknine, pri katerih pride do počasnega in enakomernega porasta krvnega sladkorja. Ogljikovi hidrati naj bi v prehrani predstavljali 50 do 60odstotkov dnevnega vnosa energije. Od tega naj sestavljeni sladkorji predstavljajo najmanj dve tretjini. Ti se nahajajo zlasti v zelenjavi in nekaterih vrstah sadja in žitaric. V teh živilih je tudi veliko rudnin in vitaminov ter so zato še posebno pomembna.

BELJAKOVINE

Beljakovine so pomemben gradbeni element pri obnovi telesnih tkiv. V naši običajni prehrani jih dobimo zadostno količino. Nahajajo se tako v rastlinskih (npr. stročnice) kot živalskih hranilih (meso); pri načinu življenja, kje najpogostejše v naših krajih, jih večinoma dobimo iz živalskega izvora. Ker nekatera teh živil vsebujejo tudi precej maščob in holesterola, je potreben skrben izbor. V dnevni prehrani naj beljakovine predstavljajo 20 odstotkov kaloričnega vnosa.

ZELENJAVA

Pomemben delež pri vsakdanji prehrani morajo imeti zelenjava in druga živila, ki vsebujejo mnogo vlaknin. S temi dosežemo občutek sitosti, urejajo prebavo, njihova energetska vrednost pa je majhna. Ta hranila tudi močno upočasnijo porast krvnega sladkorja in maščob po obroku. Z vlakninami bogata hrana tudi ščiti pred nekaterimi oblikami raka (zlasti prebavil).

ALKOHOL

Alkohol, še posebno žgane pijače odsvetujemo, saj lahko močno zvišajo maščobe v krvi. Občasno zmerno pitje alkohola (na primer 1 do 2 dl vina ob obroku) pa ni prepovedano.

ZDRAVILA

Danes poznamo zelo učinkovita zdravila za zmanjševanje holesterola in maščob v krvi. Uporabimo jih lahko takrat, ko pri zelo ogroženih bolnikih z nefarmakološkimi ukrepi nismo dosegli ustreznega znižanja maščob v krvi. Pomembno je, da se ta zdravila jemljejo redno in praviloma do konca življenja. Znano je, da je učinkovitost zdravil slabša, kadar njihove uporabe ne spremlja tudi ustrezna prehrana, zato je ob jemanju zdravil nujno strogo upoštevanje dietnih priporočil. Pri nas uporabljamo zdravila iz treh skupin: statine, fibrate in zaviralce prehajanja holesterola iz črevesja. Najučinkovitejši so statini. Z rednim jemanjem teh zdravil lahko zmanjšamo vsebnost holesterola v krvi, še zlasti izrazito škodljivega holesterola LDL, za skoraj 60 odstotkov, koristni holesterol-HDL pa hkrati povečamo za 5 do 15 odstotkov. Ta zdravila so varna in preizkušena, saj se uporabljajo že več kot 20 let. Z njimi je bilo narejenih veliko obsežnih raziskav, v katerih so preučevali njihovo varnost in učinkovitost. V raziskavah so le redko zabeležili zaplete pri zdravljenju (1 do 2 odstotka bolnikov). Fibrate priporočajo zlasti pri povečanih vrednostih trigliceridov, saj jih zmanjšujejo uspešneje od statinov (do 60 odstotkov), hkrati pa povečujejo vrednosti koristnega holesterola-HDL. Tudi zdravila iz te skupine uporabljamo že zelo dolgo (več kot 30 let) in so dokaj varna. Zaviralci prehajanja holesterola iz črevesja so novejši. Uporabljajo se praviloma v kombinaciji s statini, saj omogočajo, da dosežemo visoko učinkovitost zdravljenja z nizkimi odmerki statinov, kar zmanjšuje nevarnost pojava neželenih stranskih učinkov. Ko dodamo zaviralec absorpcije k statinu, se raven holesterola dodatno zniža za 20 do 30odstotkov. Kot samostojno zdravilo se uporabljajo le, če bolnik s hiperholesterolemijo ne prenaša zdravljenja s statini.
Sodobna medicina je na področju invazivnih posegov in z uporabo sodobnih zdravil dosegla velik napredek. Vedno bolj pa se kaže, da bi lahko z ozaveščenostjo prebivalstva, ki bi poznalo in upoštevalo temeljna načela zdravega načina življenja, dosegli še bistveno več. Z zdravim načinom življenja bi se izognili »kugi sodobnega sveta« - prekomerni prehranjenosti in debelosti, ki je neposredno povezana s številnimi dejavniki tveganja za aterosklerozo, kot so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, dislipidemija, pa tudi s pogostejšim pojavljanjem nekaterih rakavih obolenj in bolezni gibal. Premajhna ozaveščenost in neznanje tako vodita v nezdrav način življenja s prezgodnjim zbolevanjem zaradi srčnožilnih bolezni in bolezni gibalnega aparata, kar oboje povzroča kronične bolezni, bolečino in trpljenje ter izrazito slabšo kakovost življenja.