Nenadna srčna smrt pri športnikih

Prvi zabeleženi opis nenadne srčne smrti sega že v leto 490 pr. n. št., ko se je starogrški vojak Fejdipid, po tem ko je pretekel 42 kilometrov od Maratonskega polja do Aten in z besedami "Zmagali smo" oznanil zmago proti perzijski vojski, mrtev zgrudil.
Nenadne srčne smrti so predvsem pri mladih športnikih redke, vendar pa njihov pomen bistveno presega njihovo pogostost, saj niso tragičen dogodek le za družino športnika, temveč tudi za druge tekmovalce, sošolce, člane kluba, medicinsko osebje, pa tudi za širšo javnost. Ukvarjanje s (tekmovalnim) športom ogroža zdravje predvsem tistih oseb, ki imajo srčno-žilne bolezni, za katere pogosto sploh ne vedo, saj so lahko ob tem povsem brez težav. Pri takšnih športnikih je lahko intenzivna telesna aktivnost sprožilni dejavnik za življenjsko nevarne motnje srčnega ritma in nenadno srčno smrt, saj jih kar 90 % umre med ali tik po telesni aktivnosti.
Pri starejših športnikih (35 let in več) je problem večji. Pričakujemo lahko, da se bo z vse številčnejšim vključevanjem odraslih v redno telesno vadbo še povečal. Govorimo lahko o t. i. "športnemu paradoksu", ki poleg nedvomne koristnosti ukvarjanja s športom odraža tudi (sicer majhno) prehodno povečano tveganje za akutne srčno-žilne zaplete med intenzivno telesno vadbo. Redno ukvarjanje s športom tako po eni strani zmanjšuje celokupno umrljivost, pogostost nenadnih srčnih smrti in akutnih srčno-mišičnih infarktov, pojavnost raka, pojavnost in izraženost sladkorne bolezni, arterijske hipertenzije, hiperlipidemije, depresije ..., po drugi strani pa lahko intenzivna telesna vadba prehodno poveča tveganje za akutne srčno-žilne zaplete. Jasno je, da vsi pozitivni učinki telesne vadbe daleč presegajo prehodno povečano tveganje za nenadno srčno smrt, vendar pa se razmerje med obema še izbojša, če pravočasno odkrijemo tiste, ki imajo srčno-žilne bolezni, ob katerih je tveganje za zaplete med telesno vadbo večje. Preventivni pregledi srčno-žilnega sistema so tako priporočeni za športnike vseh starostnih skupin.

VZROKI SMRTNOSTI

Pogostost nenadnih srčnih smrti je odvisna od starosti športnikov, pa tudi od intenzivnosti njihovih telesnih naporov. Nenadna srčna smrt je do kar desetkrat bolj pogosta pri moških kot pri ženskah, pogostejša je pri starejših športnikih, vrhunskih/profesionalnih športnikih in pri športnikih afro-karibskega porekla.
Vzroki nenadnih srčnih smrti so pri različnih starostnih skupinah športnikov različni. Pri mlajših športnikih prevladujejo prirojene/podedovane bolezni srca, pri starejših pa gre v kar 85 % za aterosklerotične spremembe koronarnih arterij.
Pri mlajših športnikih so med najpogostejšimi vzroki nenadne srčne smrti hipertrofična kardiomiopatija, pri kateri pride do bolezenske zadebelitve srčnih sten, prirojeno nepravilna izstopišča koronarnih arterij (žil, ki prehranjujejo srčno mišico) iz aorte, prezgodnja ateroskleroza koronarnih arterij in aritmogena kardiomiopatija desnega prekata, pri kateri se mišične celice predvsem v steni desnega prekata nadomeščajo z maščobnimi in vezivnimi. Med pogostejšimi vzroki so še vnetje srčne mišice (miokarditis), katerega sprožilni dejavnik je najpogosteje virusno obolenje dihal, bolezni z okvarjenimi kanalčki za prehod ionov preko membrane srčno-mišičnih celic (sindromi dolge in kratke dobe QT, sindrom Brugada), nekatere napake srčnih zaklopk, sindrom Wolf-Parkinson-White, razpok aorte zaradi slabosti vezivnega tkiva v stene aorte pri Marfanovem sindromu ... Tudi zloraba poživil ima dokazane stranske učinke na srce in koronarne arterije. Med bolj znana tovrstna poživila sodijo efedrin, pseudoefedrin, anabolni steroidi in kokain. Neželeni stranski učinki so najnevarnejši ob kombiniranju različnih pripravkov.
Težave, ki lahko kažejo na srčne bolezni, so predvsem:

• izguba zavesti,
• omotica ali vrtoglavica (posebno, če se pojavita med telesnim naporom),
• prsna bolečina med telesnim naporom,
• težko dihanje ali utrujenost med telesnim naporom, ki nista sorazmerna stopnji telesne obremenitve,
• občutek nepravilnega bitja srca.

Ob vseh naštetih težavah je pred nadaljnjim ukvarjanjem s športom potreben pregled pri zdravniku. Bolj ogroženi za pojav nenadne srčne smrti so tudi tisti, ki imajo ožje sorodnike s srčnimi boleznimi ali pa so njihovi sorodniki umrli zaradi nepojasnjene smrti pred 40. letom starosti.

PREVENTIVNI PREGLEDI

Vendar pa se opozorilni znaki pri mladih športnikih, ki so umrli nenadne srčne smrti, po različnih raziskavah pojavljajo le v 2–20 % (pri starejših je ta odstotek nekoliko višji), kar pomeni, da moramo srčne bolezni aktivno iskati. Temu so namenjeni preventivni pregledi. Če srčno-žilne bolezni, ki povečajo tveganje za nenadno srčno smrt, s preventivnim pregledom pravočasno odkrijemo, jih zdravimo in športnikom omejimo obseg nadaljnje športne aktivnosti, lahko preprečimo večino nenadnih srčnih smrti, pa tudi upočasnimo napredovanje določenih bolezni.
Ker se vzroki nenadnih srčnih smrti pri obeh starostnih skupinah razlikujejo, se razlikujejo tudi načini preventivnih pregledov.
Samo usmerjeni pogovor (anamneza) in telesni pregled športnika ponavadi ne zadostujeta, saj so z eno od ameriških raziskav ugotovili, da so na tak način posumili na srčno obolenje le pri 3 % mladih športnikov, ki so nato umrli nenadne srčne smrti, dokončno diagnozo pa so postavili le pri 1 %. Uspešnost odkrivanja srčnih bolezni mladih športnikov lahko bistveno izboljšamo, če pregledamo tudi športnikov elektrokardiogram (EKG), kar so dokazali v Italiji, kjer imajo že več kot 30 let uzakonjene obvezne letne preventivne preglede vseh športnikov, ki sodelujejo na organiziranih tekmovanjih. Njihov preventivni pregled sestavlja anamneza s poudarkom na prej naštetih opozorilnih znakih in simptomih ter morebitnih družinskih boleznih (osnova za pogovor je izpolnjen vprašalnik), celovit telesni pregled, meritev krvnega tlaka in EKG v mirovanju. V kolikor z opravljenim pregledom najdejo kakršnakoli odstopanja od normale, napotijo športnika na nadaljnje preiskave. S takšnim sistematičnim pregledovanjem in kasnejšo diskvalifikacijo športnikov, pri katerih so ugotovili srčno-žilne bolezni, so zmanjšali umrljivost športnikov za 90 %. EKG v mirovanju je zato postal tudi sestavni del preventivnega pregleda športnikov, ki ga priporoča Evropsko združenje za kardiologijo. Takšne preglede naj bi opravljali vsaj vsako drugo leto pri športnikih med 12. in 35. letom starosti.
V strokovni literaturi je precej razprav o koristnosti vključevanja ultrazvočne preiskave srca v sklop preventivnega pregleda. Zaenkrat se ni izkazal za stroškovno upravičenega za vso populacijo športnikov, verjetno pa je upravičen pri profesionalnih in vrhunskih športnikih, ki so izpostavljeni zelo velikim telesnim obremenitvam. V preventivne preglede ga po lastni presoji vključujejo posamezne športne zveze (npr. NBA) ali klubi, enako velja tudi za obremenitvena testiranja in določene laboratorijske preiskave krvi (npr. vrednosti sladkorja in maščob v krvi).
Pri športnikih, ki so starejši od 35 let (tako tekmovalnih kot tudi rekreativnih), so preventivni pregledi usmerjeni predvsem v odkrivanje zožitev (ateroskleroze) koronarnih arterij. Ker je verjetnost zanje večja pri tistih, ki imajo t. i. dejavnike tveganja za koronarno bolezen, temelji preventivni pregled na oceni ogroženosti, pa tudi željeni intenzivnosti telesne vadbe. Med dejavnike tveganja sodijo starost, moški spol, povišan krvni tlak, povišane maščobe v krvi in kajenje. Bolj ogroženi so tudi bolniki s sladkorno boleznijo, tisti, ki so prekomerno hranjeni (z indeksom telesne mase >28), in tisti, ki imajo ožjega družinskega člana, ki je imel koronarno bolezen pred petdesetim letom starosti. Pri rekreativnih športnikih, ki se želijo ukvarjati z manj intenzivno telesno vadbo, ocenjujemo tveganje s pomočjo vprašalnikov, ki jih izpolnijo sami ali s pomočjo ne - zdravniškega osebja, pri tistih, ki pa se želijo ukvarjati z intenzivno vadbo bodisi na rekreativnem bodisi na tekmovalnem nivoju, pa z natančnejšo oceno pri zdravniku, ki uporabi za ta namen izdelane točkovnike. K preventivnemu pregledu sodijo tudi anamneza o morebitnih težavah, klinični pregled in EKG v mirovanju. Če pregled razkrije nepravilnosti, je potrebno maksimalno obremenitveno testiranje, v primeru patološkega izvida le-tega pa obravnava pri kardiologu.
V sedanjem času, ko je sedeč življenjski slog v zahodnem svetu vse pogostejši in povzroča prave epidemije zdravstvenih težav, je redna telesna vadba, ki ima številne pozitivne učinke na celoten organizem, toliko pomembnejša. Srčno-žilni zapleti med telesno vadbo so redki, pojavljajo pa se predvsem pri tistih, ki imajo določene srčno-žilne bolezni. Nanje nas lahko opozorijo težave športnika, pri tistih, ki težav nimajo, pa jih je smiselno iskati s preventivnimi pregledi, ki so prilagojeni starosti športnika in intenzivnosti vadbe/treningov. Z njimi lahko preprečimo večino tragičnih dogodbkov.