Človeški papilomavirusi (HPV) predstavljajo veliko virusno družino z več kot 200 poznanimi genotipi, ki so razširjeni po vsem svetu. Nekateri HPV se že kmalu po rojstvu naselijo na zdravi koži in skupaj z drugimi mikrobi sestavljajo običajno kožno floro. HPV se prenašajo z dotikanjem kože ali sluznice in s predmeti. Večina HPV okužb je asimptomatskih, kar pomeni, da so HPV prisotni v povrhnjici, a ne povzročajo težav ali vidnih sprememb na koži ali sluznicah.
HPV predstavljajo najpogostejšo spolno prenosljivo virusno okužbo. Večina ljudi se s HPV okuži že kmalu po pričetku spolne aktivnosti, zato je pogostost okužb najvišja pri mladostnikih in mlajših odraslih, starih 15–25 let. Pogosteje se okužijo tisti, ki imajo veliko spolnih partnerjev, in moški, ki imajo spolne odnose z moškimi. Okužba s HPV lahko vztraja več mesecev ali let. Večina ljudi (90 %) okužbo s HPV premaga spontano, tako da dober imunski odziv uniči virus. Podatkov o pojavnosti okužb s HPV v Sloveniji nimamo.
BOLEZNI POVZROČENE S HPV
Nekateri genotipi HPV lahko povzročajo bolezni na koži in sluznicah. HPV povezujemo z bradavicami (papilomi) kože ali sluznic, predrakavimi spremembami (displazijami) in raki materničnega vratu, kot tudi drugih sluznic ter kože. Genotipe HPV, ki povzročajo nenevarne spremembe, imenujemo nizkorizični HPV, tiste, ki lahko povzročajo rakave spremembe, pa visokorizični HPV.
Nizkorizični genotipi HPV, kot so HPV-1, -2, -4, -27 in -57, ponavadi povzročajo bradavice na koži, ki se kažejo kot rožnato-sive bunčice in so najbolj razširjene pri otrocih (najdemo jih pri okrog 33 % otrok). Običajno se pojavijo na rokah (navadne bradavice), podplatih (plantarne bradavice), redkejše pa so ploščate bradavice na obrazu in rokah mladostnikov. Nizkorizična genotipa HPV-6 in -11 povzročata večino bradavic na sluznicah, ki jih prepoznamo kot rožnato-bele bunčice ali cvetačaste tvorbe, ki se pojavijo v predelu spolovila ali zadnjika. Bradavice na spolovilu (genitalne bradavice) in na anusu (analne bradavice) največkrat najdemo pri mlajših odraslih, razširjene so pri 0,2–5,1 % populacije. Redkejše so na sluznici ust in grla (laringealni papilomi), ki lahko povzročajo hripavost in težave pri dihanju.
Visokorizični genotipi HPV so povezani z razvojem različnih vrst raka. Od okužbe do razvoja predrakavih in rakavih sprememb ponavadi mine več let. Najbolj znan je rak materničnega vratu, ki je med vsemi raki najbolj preprečljiv, a je še vedno četrti najpogostejši rak pri ženskah na svetu in eden najpogostejših rakov pri mlajših ženskah. Klinično se kaže kot krvavitev, rjavkast izcedek iz nožnice in bolečine v spodnjem delu trebuha. Vendar pa HPV igrajo vlogo tudi pri drugih vrstah raka, kot so rak nožnice, ženskega in moškega zunanjega spolovila, zadnjika, grla in zadnjega dela jezika. Okužba z nekaterimi genotipi HPV lahko prispeva tudi k nastanku kožnega raka, predvsem na soncu izpostavljeni koži starostnikov ali imunsko oslabljenih oseb.
DIAGNOSTIKA IN ZDRAVLJENJE S HPV POVEZANIH BOLEZNI
Za diagnozo kožnih in anogenitalnih bradavic v večini primerov zadošča klinični pregled, občasno pa si dermatologi pomagajo z uporabo posebnega instrumenta, imenovanega dermoskop, ki poveča in bolje osvetli bradavico. V redkih primerih, ko je diagnoza kožne ali anogenitalne bradavice nejasna, predvsem kadar obstaja sum na rakavo obolenje, opravijo biopsijo. Pri tem odvzamejo majhen vzorec spremenjene kože ali sluznice in ga pošljejo v laboratorij za preiskavo pod mikroskopom (histopatološka preiskava).
Zdravila za okužbo s HPV ni, k sreči pa jo večinoma premagamo z lastnim imunskim sistemom. Odstranjujemo lahko samo posledice okužbe s HPV, in to na več načinov. Kožne in genitalne bradavice običajno odstranjujemo s krioterapijo (zmrzovanje) ali nanašanjem krem ali raztopin z aktivnimi sestavinami (luščilne ali jedke snovi ter snovi, ki izboljšajo imunski odziv telesa na virusno okužbo), v poštev pa pridejo tudi elektrokauterizacija (žganje), laserska terapija ali kirurški izrez.
V primeru predrakavih sprememb na materničnem vratu, ki so posledica okužbe s HPV, se lahko izvede postopek, imenovan konizacija, kjer se spremenjeno tkivo odstrani z materničnega vratu in s tem prepreči nadaljnji razvoj raka materničnega vratu. V primeru raka na sluznicah je potrebna operacija, kemoterapija ali radioterapija ali pa kombinacija teh zdravljenj glede na vrsto in stadij raka.
GENITALNE BRADAVICE
Bolnikom z genitalnimi bradavicami ponudimo presejalni pregled za druge spolno prenosljive okužbe, kot so virusni hepatitis B in C, virus človeške imunske pomanjkljivosti (HIV), sifilis, po presoji pa še za klamidijo, gonorejo, genitalno mikoplazmo in trihomonas vaginalis. Bolnicam svetujemo redno citološko presejanje materničnega vratu pri izbranem ginekologu z namenom zgodnjega odkrivanja predrakavih sprememb v primeru sočasne okužbe z visokorizičnimi genotipi HPV. Dokazano je, da kondomi vsaj delno ščitijo pred pridobitvijo anogenitalnih bradavic. Uporaba kondoma pa je priporočljiva tudi, kadar ima katerikoli od partnerjev genitalne bradavice, dokler le-te ne izginejo.
CEPIVA TER DEJSTVA ZA IN PROTI
Najučinkovitejši ukrep za preprečevanje genitalnih bradavic in raka materničnega vratu ter drugih s HPV povzročenih rakov je cepljenje proti HPV, ki se izvaja pri mladostnicah in mladostnikih v šestem razredu osnovne šole na sistematskem pregledu kot priporočeno brezplačno cepljenje. Brezplačno cepljenje pripada tudi zamudnicam (tj. dekletom, ki so obiskovala 6. razred v šolskem letu 2009/10 ali kasneje in še niso bila cepljena) ter zamudnikom (tj. dečkom, ki so v šolskem letu 2021/22 obiskovali šesti razred osnovne šole in še niso bili cepljeni). Cepljenje je pomemben korak k doseganju kolektivne imunosti in uresničevanju cilja za odpravo rakov, ki jih povzroča okužba s HPV. Cepivo proti HPV se lahko po presoji uporablja tudi pri starejših starostnih skupinah. V Sloveniji je na voljo 9-valentno cepivo, ki varuje pred sedmimi najpogostejšimi visokorizičnimi genotipi HPV-16, -18, -31, -33, -45, -52 in -58, ki povzročajo okrog 90 % raka materničnega vratu ter nekatere druge rake spolovil, zadnjika in ustnega dela žrela, pa tudi pred dvema nizkorizičnima genotipoma HPV-6 in -11, ki povzročita do 90 % genitalnih bradavic. Cepljenje proti HPV je izjemno varno in učinkovito. Najbolj učinkovito je, če ga mladi prejmejo dovolj zgodaj, še preden postanejo spolno aktivni. Takrat je imunski odziv na cepljenje najboljši. Zaščita po cepljenju traja vsaj deset let in je najverjetneje dolgotrajna. Glede na podatke z Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Sloveniji je bila stopnja cepljenja proti HPV pri deklicah, rojenih leta 2004 (ki so bile v letu 2021 stare približno 17 let), okoli 69 %. To pomeni, da je večina teh deklic prejela zaščito pred okužbo z nekaterimi najpogostejšimi tipi HPV.
Pomembno je vedeti, da cepljenje proti HPV ne zagotavlja popolne zaščite pred vsemi genotipi HPV. Zato je še vedno treba izvajati redne preglede in testiranja za zgodnje odkrivanje raka materničnega vratu in drugih rakov, ki so povezani s HPV.
Neželeni učinki, ki se lahko pojavijo po cepljenju proti HPV, so največkrat blagi in prehodni.
Ker so genitalne bradavice in rak materničnega vatu pogostejši pri kadilcih, je tudi preprečevanje kajenja pomemben način preventive pred boleznimi, povezanimi s HPV.
Možnosti za okužbo s HPV in drugimi spolno prenosljivimi okužbami lahko zmanjšamo tako, da upoštevamo ABC princip varne in zdrave spolnosti:
- A – »abstinenca« ali odložitev prvega spolnega odnosa na obdobje večje zrelosti, s partnerjem, ki ga poznamo in mu zaupamo;
- B – »bodi zvest« ali zvestoba dveh partnerjev (osebe, ki imajo v življenju več spolnih partnerjev, imajo večje tveganje za okužbe s HPV in tudi druge spolno prenosljive okužbe);
- C – »condom« oziroma kondom, njegova pravilna in dosledna uporaba za zaščito tako pred nezaželeno nosečnostjo kot pred spolno prenosljivimi okužbami (kondom pomembno zmanjša tveganje za okužbo s HPV, vendar je zaradi prisotnosti HPV na drugih mestih kože in sluznic ne prepreči popolnoma).
SPOLNA VZGOJA MLADIH
Spolna vzgoja mladostnikov je izjemno pomembna za njihovo splošno zdravje in zdravje širše družbe. Mladostniki potrebujejo natančne in zanesljive informacije o spolnosti, različnih metodah kontracepcije in spolno prenosljivih okužbah. Mladostniki morajo biti ozaveščeni o enakosti spolov, nediskriminaciji ter spoštovanju pravic in dostojanstva vseh posameznikov, o zdravem izražanju svojih želja, meja in pomenu soglasja pri spolnih odnosih. Prav tako morajo biti osveščeni o možnosti in dostopnosti testiranja na spolno prenosljive okužbe. Spolna vzgoja mora vključevati tudi poučevanje o prepoznavanju, preprečevanju in obravnavanju nasilja v medosebnih odnosih.
ZAUPANJE
Zaupanje med starši in zdravnikom je ključno za dobro zdravje in dobrobit otroka ali mladostnika, saj ustvarja odprto in iskreno komunikacijo med starši in zdravnikom. Starši se tako zanesejo na zdravnika kot strokovnjaka, ki je usposobljen za oceno in obravnavo zdravstvenih težav otroka. Hkrati pa lahko v takem odnosu starši svobodno izražajo svoje skrbi, vprašanja in pričakovanja glede zdravja svojega otroka. Zaupanje v zdravnika lahko staršem pomaga zmanjšati tesnobo in stres, povezan s skrbjo za otrokovo zdravje. Na podlagi odprtega pogovora z zdravnikom lahko skupaj sprejemajo informirane odločitve o zdravstveni oskrbi otroka in se odzivajo na morebitne spremembe ali težave v otrokovem razvoju.
PRAVA KOMUNIKACIJA V DRUŽINI
Družina je osnovna celica vsake družbe. Zdrava komunikacija v družini je ključnega pomena za zdrav razvoj otrok in dobre odnose med družinskimi člani. Pomembno je, da znamo prisluhniti drug drugemu, izražati svoje misli in čustva, to pa pripomore k vzpostavljanju bližine, razumevanju in medsebojnemu spoštovanju. Otroci se učijo spretnosti komunikacije v družini, kar jim koristi tudi v širšem družbenem okolju. Pozitivno družinsko okolje spodbuja otrokovo samopodobo, zdrav razvoj socialnih veščin, empatije in medosebnih odnosov. Otroci, ki odraščajo v takšnem okolju, imajo večje možnosti za razvoj psihološke stabilnosti, so bolj odporni na stresne situacije in imajo boljše obrambne mehanizme za soočanje s težavami v življenju.
Oddelek za kožne in spolne bolezni UKC Maribor
