Zdravi in čili na delovnem mestu

Delo je izjemno pomembno za zdravje zaposlenih. Za večino ljudi je več kot le vir dohodka, je velikega pomena za družabne stike in pozitivno vpliva na človekovo samospoštovanje. Po drugi strani pa lahko delo in delovno mesto negativno vplivata na posameznika in njegovo zdravje. Strokovnjaki ocenjujejo, da se zaradi ekonomskih posledic nevarnega in nezdravega delovnega okolja izgublja od tri do pet odstotkov bruto družbenega proizvoda. Samo v Sloveniji letno izgubimo okoli 10 milijonov delovnih dni zaradi bolniških odsotnosti, kar pomeni, da zaradi bolezni ali poškodb dnevno izostane od dela skoraj 40.000 ljudi. Stroški teh odsotnosti znašajo okoli 400 milijonov evrov, od tega več kot polovico plačajo organizacije same, preostali del krije Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije za nadomestila plač med bolniško odsotnostjo, daljšo od 30 delovnih dni. Glede na podatke o vzrokih bolniške odsotnosti so slovenski delavci odsotni z dela predvsem zaradi poškodb (tako pri delu kot zunaj dela), ki jim sledijo kostno-mišične bolezni, bolezni dihal ter duševne in vedenjske motnje.
Velik strošek za družbo, podjetja ter zdravstveni in pokojninski sistem predstavlja tudi invalidnost, ki je prav tako pogosto posledica bolezni, okvar ali poškodb, ki bi jih lahko preprečili, če bi pravočasno ukrepali. Organizacije izgubljajo še zaradi slabe učinkovitosti in produktivnosti delavcev s slabim zdravjem, njihovega nadomeščanja, zaposlovanja in uvajanja novih delavcev, pa tudi na račun slabšega ugleda v javnosti.
Delovno mesto pa je po drugi strani idealen kraj za uvajanje sprememb v korist zdravju med zaposlenimi, saj lahko tam naenkrat dosežemo veliko število ljudi, poleg tega pa delovne organizacije s svojimi organizacijskimi, tehničnimi in prostorskimi danostmi nudijo možnost za prenos znanja in veščin za zdrav življenjski slog. V delovnih okoljih, kjer se zavedajo socialnih in ekonomskih koristi vlaganj v zdravje, zaposlene spodbujajo k dejavnemu sodelovanju pri nenehnem izboljševanju fizičnega in socialnega okolja ter vzpostavljanju razmer za uspešno, zdravo in varno delo.

ZDRAVJE IN VARNOST PRI DELU – PREPLETANJE PRISTOPOV

Odgovornost za varnost in zdravje pri delu je v skladu s slovensko pa tudi širšo evropsko zakonodajo naložena delodajalcu. Delodajalec je dolžan zagotavljati varnost in zdravje delavcev pri delu in v ta namen izvajati ustrezne ukrepe, vključno s preprečevanjem, odpravljanjem in obvladovanjem nevarnosti pri delu, obveščanjem in usposabljanjem delavcev, ustrezno organiziranostjo in potrebnimi materialnimi sredstvi. Pomemben pripomoček in tudi obvezen dokument s področja varnosti in zdravja pri delu je izjava o varnosti z oceno tveganja, katere namen je spoznavanje varnosti in zdravja pri delu, oblikovanje strategije ukrepanja in kontinuirano izboljševanje delovnih razmer. Ocena tveganja ni enkratno dejanje, temveč proces, ki ga je treba ponavljati glede na spremenjene delovne razmere. Vsakokratna ocena tveganja tako odraža trenutno stanje varnosti in zdravja pri delu, istočasno pa z ukrepi, ki so njen bistveni sestavni del, zagotavlja njegovo nenehno izboljševanje.
Izjava o varnosti z oceno tveganja je podlaga za delo na področju zagotavljanja varnosti pri delu, lahko pa je tudi eno od pomembnih izhodišč za načrtovanje programov promocije zdravja in vezni člen med obema pristopoma k zdravju (in varnosti). Kot poudarja Svetovna zdravstvena organizacija, sta promocija zdravja in varnost pri delu komplementarni strategiji, ki se morata dopolnjevati. Mednarodna organizacija dela celo poudarja, da je lahko promocija zdravja učinkovita le, če dopolnjuje varnost in zdravje pri delu na področju preprečevanja nezgod in bolezni ter pri varovanju zdravja delavcev in če so dejavnosti promocije zdravja dobro integrirane v upravljanje varnosti in zdravja pri delu.
Od leta 2011 je v krovni zakon o varnosti in zdravju pri delu vključena tudi izrecna obveza delovnih organizacij k načrtovanju in izvajanju programov promocije zdravja na delovnem mestu.

PROMOCIJA ZDRAVJA PRI DELU – OPREDELITEV IN NAČELA

Promocijo zdravja na splošno najbolj celostno opredeljuje Ottawska listina iz leta 1986, ki pravi, da gre za strategijo posredovanja med ljudmi in njihovim okoljem za zdravje ter za proces, s pomočjo katerega ljudje oz. skupnosti povečajo nadzor nad dejavniki, pomembnimi za zdravje, in na tej podlagi svoje zdravje izboljšajo. Vizija promocije zdravja pri delu so zdravi ljudje v zdravih organizacijah. Promocijo zdravja pri delu sestavlja skrbno načrtovan zbir dejavnosti in sprememb, s katerimi skušamo v organizaciji krepiti vire za izboljševanje zdravja delovne sile in preprečevati slabo zdravje (vključno z boleznimi, povezanimi z delom, nezgodami, poškodbami, poklicnimi boleznimi in boleznimi, ki nastanejo kot posledica dolgotrajnega stresa). V tem procesu sodelujejo delodajalci, delavci in družba.
Promocija zdravja (pri delu) je pretežno množičen pristop, ki ga je treba povezovati z že obstoječimi sistemi v organizaciji (npr. varnost pri delu, sistemi kakovosti, sistemi uvajanja izboljšav) in upoštevati pri pomembnih odločitvah, kar pomeni, da se ob sprejemanju odločitev vselej pretehta, kako bi lahko te vplivale na zdravje in varnost zaposlenih. Načrtovani ukrepi morajo reševati prave probleme, zato je treba pri izboru področij ukrepanja in pri načrtovanju konkretnih aktivnosti izhajati iz podatkov o zdravju delavcev (npr. podatki o razlogih za bolniško odsotnost, poškodbah pri delu, invalidnosti, organizacijski klimi, podatki iz ocene tveganja itd.) in ocene potreb posamezne delovne populacije. To pomeni, da morajo biti programi promocije zdravja zasnovani tudi v skladu s ciklom vodenja projektov, ki predvideva naslednje korake: analiza zdravja in potreb, izbor prednostnih nalog, načrtovanje, izvajanje, stalno spremljanje in evalvacija ter dopolnjevanje ukrepov v skladu z ugotovitvami evalvacije. Ne glede na to, katerega problema v zvezi z zdravjem se na podlagi zbranih podatkov organizacija loti, ali gre za preprečevanje kostno-mišičnih bolezni, stresa ali poškodb pri delu, je treba vselej kombinirati ukrepe, ki ciljajo v spreminjanje in prilagajanje delovnega okolja (socialnega in fizičnega), in ukrepe za krepitev znanja in veščin zaposlenih ter s tem za spremembe njihovega življenjskega sloga.

PARTNERSKI PRISTOP

Pri uvajanju promocije zdravja v delovne organizacije imajo posebej pomembno vlogo vodje, ki »odpirajo vrata« pobudam za boljše zdravje in večjo varnost zaposlenih, jim omogočajo materialno in kadrovsko podlago, delujejo kot zgled (npr. nošenje čelade ob obisku gradbišča ali industrijskega obrata, uporaba stopnic namesto dvigala, neuživanje alkoholnih pijač itd.), sporočajo vizijo organizacije, v kateri imata zdravje in varnost bistveno vlogo, spodbujajo zaposlene k razmišljanju o spremembah v korist zdravju in varnosti ter se sami vključujejo v pripravo in izvajanje ukrepov, ki jih podjetje uvaja za boljše zdravje in večjo varnost zaposlenih.
Z ukrepi promocije zdravja pri delu pa se lahko želeni učinki dosežejo le, če jih soustvarjajo in sprejmejo tisti, ki so jim namenjeni, torej zaposleni. Zato je treba zaposlene in njihove predstavnike (npr. svet delavcev, sindikate) pritegniti k sodelovanju že zelo zgodaj, pri načrtovanju programa in pripravi vsega potrebnega, ko jim poskušamo področje približati s sporočili (npr. v internem glasilu, na intranetu, oglasni deski, delovnih sestankih itd.) in jih pritegniti k sporočanju potreb in težav ter oblikovanju koristnih predlogov.
Zaradi zagotavljanja večdisciplinarnosti programov promocije zdravja in široke podpore je v večjih organizacijah smiselno oblikovati skupino za zdravje. Če v organizaciji že obstaja kakršnakoli skupina, ki se ukvarja bodisi z varnostjo in zdravjem pri delu, obvladovanjem absentizma ali uvajanjem standardov kakovosti, naj se povezuje in gradi na njihovi vsebini. Če takšne skupine še ni, naj se skupina za zdravje organizira na novo glede na velikost organizacije in njene kadrovske možnosti. Zaradi operativnosti naj ne bi imela več kot deset članov, vanjo pa naj se vključijo vodstvo, predstavniki zaposlenih (npr. sindikat, svet delavcev), kadrovska služba, služba za odnose z javnostmi in predstavniki posameznih oddelkov. Ne smemo pozabiti tudi na strokovnega delavca za varnost pri delu in izvajalca medicine dela, ki sta navadno zunanja člana, vendar imata podatke in znanje, ki jih lahko koristno uporabimo, lahko pa se tudi dejavno vključujeta v načrtovanje in izvajanje programa.
Za uspeh pri promociji zdravja pa je najpomembnejše, da dejavno sodelujeta obe najpomembnejši strani – delodajalci in delavci. V podjetju se nič ne more zgoditi brez privolitve in podpore vodstva, ki se zaveda pomena zdravih in motiviranih delavcev. Izkušnje kažejo, da najboljše učinke programov promocije zdravja dosegajo tam, kjer so zdravju zaposlenih namenili posebno mesto tudi v osrednji strategiji in ciljih podjetja.

KORISTI PROMOCIJE ZDRAVJA PRI DELU

Primeri dobre prakse in izkušnje iz tujine kažejo, da je mogoče s primernimi ukrepi zmanjšati ali odpraviti negativne vplive dela in delovnega okolja na zdravje ter spodbuditi delavce in delodajalce k oblikovanju zdravju naklonjenega življenjskega sloga. Zato v Združenih državah Amerike kar 90 odstotkov podjetij s 50 ali več zaposlenimi in skoraj vsa podjetja z več kot 750 zaposlenimi izvajajo vsaj enega od programov promocije zdravja.
Pomemben argument za uvajanje programov promocije zdravja v organizacije predstavlja obvladovanje stroškov, povezanih z boleznijo, zdravljenjem, bolniškimi odsotnostmi, invalidnostjo, poklicnimi boleznimi in prezgodnjo umrljivostjo. Razmerje med vložki v programe promocije zdravja pri delu in prihranki zaradi manjše odsotnosti z dela naj bi po podatkih različnih raziskav segali od 1 proti 2,5 do 1 proti 10,1. Med najpogostejšimi kazalniki učinkovitosti promocije zdravja je znižanje bolniške odsotnosti. Raziskovalci so ugotovili, da se lahko med udeleženci programov PZD zmanjša odsotnost z dela za 12 do 36 odstotkov.

VPETOST V STRATEGIJO PODJETJA

Čeprav so ekonomski kazalci najbolj oprijemljivi, delodajalci v tujih raziskavah navajajo različne razloge za uvajanje programov za boljše zdravje in večjo varnost na delovnem mestu. V kanadski raziskavi iz leta 2000 jih je več kot četrtina zatrdila, da uvajajo programe PZD, ker se zavedajo bogastva zdravih delavcev, okoli 15 odstotkov zaradi zmanjševanja absentizma in samo 10 odstotkov zaradi obvladovanja neposrednih stroškov. Neka ameriška raziskava je pokazala, da se za omenjene programe celo več kot 80 odstotkov direktoric in direktorjev odloča zaradi izboljšanja zdravja delavcev, tri četrtine zaradi zmanjševanja stroškov za zdravstveno oskrbo in več kot 60 odstotkov zaradi izboljšanja produktivnosti.
Najboljše primere dobre prakse najdemo v podjetjih, kjer je promocija zdravja povezana z osrednjo strategijo in cilji podjetja. Raziskava o politiki in praksi na področju promocije zdravja v ameriški zvezni državi Georgia je pokazala, da je kar 42 odstotkov podjetij zapisalo izboljšanje zdravja delavcev v svoje dokumente o poslanstvu. Takšna podjetja so v večjem deležu kot preostala svojim zaposlenih nudila programe promocije zdravja, kot so na primer predavanja o zdravem življenjskem slogu, preventivni zdravstveni pregledi in finančne spodbude za sodelovanje v teh programih.