Srbež je poleg bolečine najbolj neprijeten občutek, ki nastane v koži. Blag srbež povzroča neugodje, hude oblike srbeža pa lahko poslabšajo kvaliteto življenja. Zato ne preseneča, da veliko bolnikov s takšnimi težavami hitro obišče zdravnika.
Pravilna obravnava bolnika s srbežem vsebuje natančno anamnezo (pogovor med bolnikom in zdravnikom o vseh bolnikovih težavah in boleznih) ter natančen klinični pregled. Zanimajo nas lokacija in intenzivnost srbeža ter kožnih sprememb, kateri sprožilni faktorji so prisotni in ali ima še kdo v družini podobne težave. Kožne spremembe, ki so posledica srbeža, se kažejo na začetku kot razpraskanine, pri dolgotrajnem drgnjenju kože pa kot zadebeljena pordela koža s poudarjeno kožno risbo. Včasih vidimo na koži zaradi srbeža spremembe, ki nastanejo zaradi sekundarne okužbe z bakterijami ali zaradi kontaktne alergije na različne pripravke, ki jih uporabljamo za lokalno zdravljenje. Kožne spremembe, ki spremljajo srbež, so odvisne od osnovne bolezni. Poleg kožnih bolezni ga lahko povzročajo različne sistemske bolezni ter nekatera zdravila. S pravilno vodenim pogovorom med zdravnikom in bolnikom lahko odgovorimo na vsa zastavljena vprašanja.
VZROKI ZA NASTANEK
Srbež spremlja številne alergijske in nealergijske bolezni kože. Najpogostejše alergijske bolezni kože so atopijski dermatitis, alergijski kontaktni dermatitis ali navadni ekcem, urtikarija in medikamentozni eksantem. Nealergijske bolezni, ki jih spremlja srbež, pa so luskavica, glivične okužbe kože, piki insektov, garje, redkeje pa parapsoriaza, lihen ruber planus, dermatitis herpetiformis, bulozni pemfigoid in druge. Kožne bolezni spremlja značilna klinična slika, včasih pa moramo za potrditev diagnoze opraviti dodatne preiskave. Za potrditev alergijskih bolezni so nam na voljo krpični testi, ki jih opravimo na hrbtu, in vbodni testi, ki jih opravimo na podlakti preiskovanca, preobčutljivost za alergene pa lahko dokažemo tudi iz krvi. Diagnozo lahko pri nejasnih spremembah kože potrdimo s pomočjo histološke preiskave, pri kateri manjši izrezan košček spremenjene kože opazujemo pod mikroskopom in pri različnih krvnih preiskavah.
Srbež je lahko prisoten tudi pri bolnikih z zelo suho kožo brez drugih pridruženih bolezni. Kožne spremembe so zelo diskretne, običajno vidimo blago luščenje. Stanje poslabša nepravilna nega kože. Pogoseje vidimo spremembe pri otrocih in starostnikih.
ZDRAVLJENJE SRBEŽA
Zdravljenje srbeža je vzročno, kadar vzrok natančno opredelimo, v nasprotnem primeru pa zdravimo simptomatsko. Po nasvetu zdravnika uporabljamo za sistemsko zdravljenje srbeža antihistaminike, ki se vežejo na histaminske receptorje v koži. Kadar srbež moti spanec, uporabljamo antihistaminike s sedativnimi učinki. Antihistaminikov lokalno ne svetujemo, ker lahko povzročajo kontaktne alergijske reakcije. Lokalne kortiksteroidne pripravke uporabljamo samo po nasvetu zdravnika za krajši čas na pordelo kožo. V posebnih primerih lahko zdravnik za neznosni srbež kože, ki so mu pridružene nekatere kožne ali sistemske bolezni, svetuje zdravljenje s fototerapijo z UVA- ali UVB-žarki.
Lokalno zdravljenje srbeža je velikokrat podcenjeno. Suha koža postane manj srbeča, če redno uporabljamo negovalna mazila, oljne kopeli ali kremna olja za tuširanje. Vlago v koži uspešno nadomeščamo s kopeljo ali tuširanjem. Potem kožo nežno obrišemo, da posamezne kapljice vode ostanejo na koži. Mazilna podlaga, ki jo moramo namazati takoj po tuširanju ali kopanju, bo kapljice zadržala na koži. Svetujemo mazilne podlage, ki kožo namastijo in ji dodajo vodo oziroma vsebujejo naravne vlažilce, kot so urea, maščobne kisline in mlečna kislina. Če kože ne bi namazali in bi voda izhlapela, bi bila koža še bolj suha. Mazilne podlage morajo biti enostavne za nanašanje, kemično stabilne, brez vonja in ne smejo biti toksične ali alergogene.
Enostavno in učinkovito zmanjšanje ali ukinitev zunanjih poslabševalnih dejavnikov srbeža zaradi suhe kože je opustitev alkalnih mil oz. uporaba nevtralnih sindetov. Odsvetujemo uporabo mehčalcev, svetujemo dvakratno izpiranje perila ali izpiranje z večjo količino vode, kadar je to mogoče. Na ta način zmanjšamo možnost, da bi mehčalci ali praški ostali v perilu in dražili kožo. Pozimi je pomembna zaščita pred mrazom in vetrom, ki je lahko mehanična z oblačili ali z mehkimi pastami na nepokriti koži. V stanovanjih s suhim zrakom svetujemo vlažilce zraka.
Čeprav ob misli na srbež kože najprej pomislimo na alergijske bolezni, se moramo zavedati, da je srbež spremljevalec številnih nealergijskih bolezni kože, sistemskih bolezni in nekaterih zdravil. Ne smemo pozabiti, da suha koža sama po sebi povzroča srbež, ki ga lahko uspešno odpravimo s pravilno nego kože.
Dermatološka klinika
UKC Ljubljana
