Dihala imajo pomembno funkcijo pri izmenjavi plinov med telesom in okolico. Anatomsko jih lahko razdelimo na zgornja dihala, kamor uvrščamo nosno votlino, obnosne sinuse, žrelo in zgornji del grla, in na spodnja dihala, kamor uvrščamo spodnji del grla, sapnik, sapnice, bronhiole in alveole. Fiziološko lahko dihala razdelimo na prevodni del, ki je odgovoren za prevajanje, navlaženje, čiščenje in segrevanje zraka, in izmenjevalni del, preko katerega poteka izmenjava plinov. Dihanje poteka pod nezavedno kontrolo dihalnega centra v podaljšani hrbtenjači, ki preko živcev uravnava hitrost in globino dihanja. Med dihanjem prihaja do izločanja CO2, ki nastaja med metabolizmom v celicah, in privzemanja O2, ki ga celice potrebujejo za celično dihanje in vzdrževanje življenjsko pomembnih procesov.
POVZROČITELJI
Poglavje je razdeljeno na dve pomembni skupini povzročiteljev dihalnih okužb: bakterijske in virusne. Bakterije so enocelični mikroorganizmi, ki se od naših celic razlikujejo po odsotnosti celičnega jedra, organizaciji genetskega materiala, odsotnosti organelov in prisotnosti celične stene. Virusi so majhni delci, zgrajeni iz ovoja in genetskega materiala. Za svoje razmnoževanje potrebujejo gostiteljsko celico.
BAKTERIJE
Streptococcus pyogenes
Streptococcus pyogenes je povzročitelj širokega spektra različnih okužb. Vir okužbe so bolniki in asimptomatski nosilci. Prenaša se kapljično med kašljanjem in kihanjem ali z dotikom. Povzroča streptokokno angino, ki se pokaže z rdečim vnetim žrelom, s povišano telesno temperaturo in bolečino pri požiranju. Le nekateri sevi S. pyogenes, ki izločajo poseben toksin, povzročajo škrlatinko. Za škrlatinko je značilno, da se poleg vnetja žrela pojavijo tudi izpuščaji po telesu in obrazu ter značilen malinast izgled jezika. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2018 prijavljenih 14.192 primerov streptokokne angine in 2180 primerov škrlatinke. V poletnih in jesenskih mesecih S. pyogenes povzroča predvsem impetigo oziroma gnojno okužbo kože z značilnimi krastami in gnojnimi mehurčki, ki se širi preko dotika.
Haemophilus influeanzae
Haemophilus influeanzae se lahko nahaja kot del naravne mikrobiote predvsem pri otrocih, v manjšem deležu tudi pri odraslih. Iz človeka na človeka se širi kapljično ob kašljanju in kihanju. Simptomi okužbe se pojavijo v primeru, ko se bakterija razširi iz nosno-žrelnega predela v preostale dele dihalnega sistema. Širi se v obnosne sinuse, srednje uho in pljuča, kjer povzroči vnetje. Resen zaplet se lahko pojavi v primeru invazivne okužbe s H. influenzae tipa b, kjer pride do razširjenja bakterij v krvni obtok, preko katerega lahko potujejo do možganov in povzročijo vnetje možganskih ovojnic – meningitis. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2018 prijavljenih 19 primerov invazivne okužbe s H. influenzae. Na nizko pojavnost resnih invazivnih okužb je pomembno vplivala uvedba cepljenja proti H. influenzae tipa b (Hib), ki ga v Sloveniji izvajamo od leta 2000 dalje.
Mycobacterium tuberculosis
Mycobacterium tuberculosis je povzročiteljica tuberkuloze, ki v svetovnem merilu predstavlja pomemben javnozdravstveni problem. Po svetu naj bi bili okuženi 2 milijardi ljudi, večina v Aziji in Afriki. Vir okužbe so bolniki z aktivno tuberkulozo, ki širijo okužbo s kašljanjem in kihanjem. Tuberkuloza lahko prizadene katerikoli organ, najpogosteje pljuča. Po okužbi je lahko bolezen kronično aktivna ali preide v mirujočo obliko brez simptomov. Čez več let lahko pride do reaktivacije mirujoče bolezni, ki je lahko spontana, pogosteje pa se to zgodi zaradi imunske oslabelosti ali ponovne okužbe. Znaki okužbe so več tednov trajajoč kašelj, slabost, izguba telesne teže, nočno znojenje in izmeček, ki je lahko krvav. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2018 prijavljenih 92 primerov. V Sloveniji cepljenje proti tuberkulozi zaradi nizke pojavnosti ni več obvezno, cepimo samo skupine prebivalstva, ki imajo večje tveganje za okužbo (predvsem popotnike, ki veliko potujejo v države z visoko incidenco).
Chlamydia pneumoniae
Chlamydia pneumoniae je pogosta povzročiteljica okužb dihal. Prenaša se kapljično iz okuženega človeka na človeka. Večina okužb poteka asimptomatsko ali se pokažejo z blagim vnetjem žrela in bolečinami v mišicah. V hujših primerih se lahko razvije pljučnica z dolgotrajnim suhim kašljem in splošno oslabelostjo.
Pseudomonas aeruginosa
Pseudomonas aeruginosa povzroča širok nabor okužb. Prisoten je v zemlji in vodnem okolju, hkrati pa je pomemben povzročitelj bolnišničnih okužb. V bolnišničnem okolju se lahko nahaja v slabo vzdrževanih vlažilcih, respiratorjih in dezinfekcijskih sredstvih. Prenaša se preko okuženih naprav, vode in dotika. Na oddelkih za intenzivno nego lahko povzroča okužbe spodnjih dihal pri intubiranih pacientih. Povečano tveganje za okužbo imajo tudi bolniki s cistično fibrozo, pri katerih lahko povzroči kronične okužbe dihal. Poleg okužb dihal P. aeruginosa povzroča tudi lokalne okužbe kože in zunanjega sluhovoda ob izpostavitvi kontaminirani bazenski vodi, razjede roženice ob vstavitvi kontaminiranih očesnih leč in okužbe sečil pri vstavitvah urinskega katetra.
Bordetella pertussis
Bordetella pertussis je povzročiteljica oslovskega kašlja. Okužba se prenaša iz okuženega človeka na človeka preko respiratornih kapljic, ki jih okužena oseba izloči med kašljanjem. Gre za hujšo bolezen, ki je sprva podobna blagi virozi zgornjih dihal s kašljem in povišano telesno temperaturo. V drugi stopnji se zaradi delovanja toksina, ki ga izloča bakterija, pojavi silovit in podaljšan kašelj, ki ga lahko spremljata modrikavost kože zaradi pomanjkanja kisika in znojenje. Po značilnem kašlju je bolezen dobila ime, ta pa ima tudi diagnostični pomen. Pred uvedbo cepljenja je za oslovskim kašljem zbolel skoraj vsak otrok, bolezen pa je bila med pomembnejšimi vzroki smrti majhnih otrok po vsem svetu. V Sloveniji smo obvezno cepljenje uvedli leta 1959, kar je pomembno zmanjšalo število okužb. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2018 prijavljenih 213 okužb z oslovskim kašljem.
Corynebacterium diphtheriae
Corynebacterium diphtheriae je povzročiteljica difterije oziroma davice. Gre za primer zelo nalezljive bolezni, ki smo jo uspešno omejili z uvedbo cepljenja. C. diphtheriae povzroča okužbe samo pri ljudeh in se širi kapljično. Bolezen se prične nenadno, na mehkem nebu in na nosno-žrelnem predelu se pojavijo debele sivobele obloge, ki lahko zakrvavijo. V hujših primerih lahko zaprejo dihalno pot in otežijo dihanje. V 5–10 % se bolezen konča smrtno. Še vedno se pojavlja v Južni Ameriki, Indiji in Afriki, kjer nimajo urejenega sistematičnega cepljenja.
Legionella pneumophila
Legionella pneumophila naseljuje predvsem različna vodna okolja in se na človeka razširi preko vdihavanja drobnih vodnih kapljic. Najdemo jih v slabo vzdrževanih vodovodnih napeljavah, v vodnjakih, klimatskih napravah in vlažilcih zraka, zato je pomembno preprečevanje okužb z rednim vzdrževanjem vodovodnega sistema, ustrezno temperaturo vode in preprečevanjem zastajanja vode. Bolezen se lahko izrazi v dveh oblikah: prva je pontiaška vročica, ki je pogostejša in je gripi podobna bolezen, druga pa je legionarska bolezen, ki poteka kot huda pljučnica. Pri okužbah so bolj ogroženi kadilci, moški in starejši. Po podatkih NIJZ je bilo v letu 2018 prijavljenih 160 legioneloz.
VIRUSI
Rinovirusi
Rinovirusi so med najpogostejšimi povzročitelji blagega prehlada. Okužbe pogosto potekajo asimptomatsko, lahko pa se izrazijo s kihanjem, izcedkom iz nosu in z blagim glavobolom. Širijo se kapljično med kihanjem, pogosto pa se prenašajo preko rok in drugih tesnih stikov.
Koronavirusi
Koronavirusi so ime dobili po svojem izgledu, ki pod elektronskim mikroskopom spominja na obliko krone zaradi proteinov v ovojnici. Poleg rinovirusov veljajo za ene izmed najpogostejših povzročiteljev prehlada. Med ljudmi se širijo aerosolno med kašljanjem ali kihanjem. V grobem jih lahko razdelimo na dve skupini: povzročitelje blagih prehladnih okužb in povzročitelje hujših pljučnic. Hujše oblike okužb povzročata SARS-CoV in MERS-CoV, ki sta se na človeka razširila iz živali. SARS (hud akutni respiratorni sindrom) je oblika pljučnice, za katero so značilne težave pri dihanju, bolečine v mišicah, glavobol, vročina in kašelj. Do prvega izbruha SARS-CoV je prišlo novembra 2002 na Kitajskem, kjer se je po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije okužilo 8000 in umrlo 784 ljudi. Leta 2019 se je v Wuhanu na Kitajskem pojavil nov koronavirus SARS-CoV-2 in se hitro razširil po celotnem svetu ter povzročil svetovno pandemijo. Povzroča okužbo covid-19, ki lahko poteka asimptomatsko, kot blag prehlad ali kot resna pljučnica.
Adenovirusi
Adenovirusi so povzročitelji okužb zgornjih in spodnjih dihal, očesnih veznic, sečil in prebavil. Akutna okužba dihal se kaže z vročino, nahodom, kašljem, vnetjem žrela in včasih s pridruženim vnetjem očesne veznice. Veljajo za odporne viruse, ki se v primeru okužbe dihal širijo kapljično, v primeru okužbe prebavil pa fekalno-oralno. Hitro se širijo v velikih skupinah ljudi, pogosto so zaradi skupnega načina življenja ogroženi pripadniki vojske, zato se v nekaterih državah izvaja cepljenje novincev.
Virus influence
Virus influence je povzročitelj gripe. Zaradi njegove genetske nestabilnosti se vsako leto pojavljajo novi sevi virusa, pride pa lahko tudi do manjših ali večjih izbruhov. Simptomi so odvisni od imunosti posameznika in virusnega seva. Okužba lahko poteka asimptomatsko, hujše oblike pa prizadenejo predvsem ljudi z imunskimi motnjami, starostnike in kadilce. Pokaže se z mrzlico, visoko vročino, bolečinami v mišicah, s kašljem in splošno oslabelostjo. Predstavlja tveganje za sekundarno bakterijsko okužbo, ki lahko vodi v pojav pljučnice. Najboljši način za nadzor bolezni je cepljenje. Sestava cepiva se določi vsako leto glede na prevladujoče seve.
Respiratorni sincicijski virus
Respiratorni sincicijski virus je pogost povzročitelj okužb dihal. Velja za najpogostejšega povzročitelja bronhiolitisa in pljučnice pri majhnih otrocih, pri večjih otrocih in odraslih pa povzroča lažje prehladne okužbe. Njegovo pojavljanje je omejeno na zimske mesece, širi pa se predvsem med otroki. Prenos je kapljičen, možen je tudi posredno preko dotika.
HIGIENA KAŠLJA IN KIHANJA
V zimskih mesecih zaprti prostori, v katerih se zadržujejo večje skupine ljudi, predstavljajo ugodne pogoje za širjenje dihalnih okužb. Ogrevanje in vlaga v prostorih pa še dodatno olajšata širjenje mikroorganizmov v kapljicah, ki se sproščajo ob kašljanju, kihanju in govorjenju okuženih oseb. Ravno zaradi njihovega hitrega in učinkovitega širjenja je treba za omejevanje in preprečevanje dosledno upoštevati ustrezno higieno kašlja in kihanja. Po priporočilih NIJZ velja v primeru kašlja ali kihanja upoštevati tri osnovna pravila:
- Preden zakašljate/kihnete, si pokrijte nos s papirnatim robčkom ali zakašljajte/kihnite v zgornji del rokava.
- Papirnati robček po vsaki uporabi odvrzite v koš.
- Po kašljanju/kihanju si umijte roke z milom in vodo.
Hkrati so za učinkovito preprečevanje širjenja dihalnih okužb nujni tudi izogibanje velikim skupinam ljudi, izogibanje majhnim in slabo prezračenim prostorom, redno razkuževanje rok in upoštevanje ustrezne varnostne razdalje. V času epidemije covida-19 se je kot učinkovit način preprečevanja širjenja okužb izkazala ustrezna uporaba mask. Za največjo učinkovitost je potrebno pravilno hranjenje maske v čisti plastični vrečki, predhodno umivanje rok in pravilna namestitev maske, pri čemer maska pokrije nos, usta in brado.
študent Medicinske fakultete
Univerza Maribor
