Dermatološke ali kožne bolezni so pogost pojav, ki nas spremlja od otroštva do starosti. Večina ljudi se v puberteti sreča z aknami, saj raziskave kažejo, da se pojavljajo pri okoli 85 % mladostnikov. Bolezen, ki narašča v pojavnosti, je tudi atopijski dermatitis, ki prizadene do 20 % otrok in do 10 % odraslih. Ostale predstavljene bolezni so redkejše, vendar še vedno vplivajo na okoli 2 % prebivalcev po svetu. Približno 30–40 % bolnikov, ki poiščejo pomoč zaradi kožnih obolenj, poroča, da na njihove težave s kožo vplivajo stres in druge psihične motnje. Zaradi sočasnega pojava več bolezenskih stanj upade kvaliteta življenja.
Duševno zdravje je pogosto zanemarjena, a vendar zelo pomembna komponenta celovitega zdravja. Biti duševno zdrav ne pomeni nujno odsotnosti bolezni, saj lahko posamezniki z duševno motnjo živijo polno in kvalitetno življenje. V prvi vrsti mora biti poskrbljeno za duševno ravnovesje, ki omogoča dobro počutje, soočanje z vsakodnevnimi življenjskimi obremenitvami in uspešno uravnavanje lastnih čustev. Z doseženim ravnovesjem bomo lažje sprejeli sebe ter bomo imeli pozitivno samopodobo in zaupanje v svoje zmožnosti. Pomembnost duševnega zdravja povzema rek »zdrav duh v zdravem telesu«. Telesno in psihološko doživljanje je povezano in medsebojno prepleteno, zato brez duševnega ravnovesja ne moremo imeti zdravega telesa in obratno.
Psihično stanje pogosto vpliva na stanje kože, med nebolezenskimi stanji poznamo znojenje ob stresu, bledico zaradi strahu ali zardevanje ob sramu. Te spremembe so kratkotrajne in povsem normalne, spremembe na koži pa lahko nastanejo tudi zaradi duševnih bolezni. Ločimo primarno psihogene in psihosomatske bolezni. Primarno psihogene kožne bolezni so duševne bolezni, ki se kažejo z znaki in simptomi na koži. Takšne bolezni so blodnjava parazitoza, dermatitis artefacta, trihotilomanija in dismorfna telesna motnja. Pri zdravljenju tovrstnih dermatoloških bolezni je na prvem mestu zdravljenje osnovne psihiatrične bolezni, nato pa poizkušamo izboljšati simptomatiko, ki se izraža na koži.
Blodnjava parazitoza spada med primarno psihogene bolezni. Bolnik je trdno prepričan, da je okužen s paraziti. Opisoval bo občutke lezenja in gomazenja v koži ter nam predstavil posodico z vsebino, za katero je prepričan, da so odstranjeni paraziti. Na koži bodo vidne rane zaradi pogostega praskanja in poizkusov odstranitve parazitov.
Dermatitis artefacta nastane zaradi samopoškodbenega vedenja. Bolezen je pogostejša pri mlajših ženskah in je pogosto povezana s psihozo, obsesivno kompulzivno motnjo, mejno osebnostno motnjo, anksioznostjo ali depresijo. V nasprotju z blodnjavo parazitozo se bolniki zavedajo, da se namerno poškodujejo. Rane so običajno na simetričnih delih telesa, ki so na dosegu rok, in so v isti fazi celjenja.
Trihotilomanija označuje impulzivno puljenje las. Oseba se bo dejanja zavedala in se mu skušala upreti, saj ji misel na izgubo las predstavlja vir tesnobe. Impulz za puljenje spremlja naraščajoča napetost, ki popusti po izpuljenju lasa. Pogoste lokacije puljenja so lasje, obrvi in trepalnice. Trihotilomanija pogosto nastopi z depresivnoanksiozno motnjo, blodnjavo motnjo ali obsesivno kompulzivno motnjo.
Pri dismorfni telesni motnji imajo osebe z normalnim videzom ali manjšo telesno motnjo izkrivljeno predstavo o lastnem telesu. Pogosto gre za mlade ženske, ki imajo pridruženo depresijo, socialno fobijo ali osebnostno motnjo. Za osebe z dismorfno motnjo je značilno neprestano gledanje v ogledalu, pretirano lepotičenje in iskanje potrditve pri drugih. Več kot polovica se jih zateče k plastičnim kirurgom, a pogosto po estetski operaciji še vedno niso zadovoljne s svojim izgledom.
Psihosomatske kožne bolezni pa so kronične kožne bolezni, ki jih psihični stres poslabša. Na standardno zdravljenje se bolnik ne odziva ustrezno, zato mu ob poslabšanju kožne simptomatike zaradi psihološkega bremena svetujemo učenje obvladovanja stresa in po potrebi uporabo antidepresivov ali anksiolitikov (zdravil proti tesnobi). Med psihosomatske kožne bolezni sodijo luskavica, atopijski dermatitis, urtikarija in druge.
Luskavica je nenalezljiva imunsko pogojena vnetna bolezen kože. Najpogosteje se kaže s ploščami, prekritimi s srebrnkastimi luskami. Poteka kronično, z občasnimi spontanimi obdobji izboljšanja. Luskavice ne moremo pozdraviti, z zdravljenjem jo lahko uspešno obvladujemo. Obdobja poslabšanja sprožijo različni okoljski dejavniki, med katere sodi tudi psihični stres.
Atopijski dermatitis je kronična bolezen, ki povzroča vnetje kože z močno srbečico. Pogosto se pojavlja pri otrocih, vendar lahko nastopi pri katerikoli starosti. Osebe z atopijskim dermatitisom imajo motnjo kožne pregrade, kar pomeni, da je njihova koža bolj suha in dovzetnejša za okužbe zaradi oslabljene zaščite in vlaženja. Bolezen poteka z akutnimi zagoni rdeče vnete kože. Zagone sproži več dejavnikov, kot so genetska nagnjenost, vreme, temperatura in psihični stres.
Urtikarija je posledica vnetne otekline v srednji plasti kože. Pojavi se lahko kjerkoli na koži, na površini vidimo manjšo vzbrst nad ravnjo kože, ki je blede barve s pordelo okolico. Nastane hitro in izgine v manj kot enem dnevu. Značilno je, da oteklina močno srbi. Nastane zaradi različnih sprožilnih dejavnikov, npr. mraz, pritisk, toplota in stres.
V nasprotju z duševnimi boleznimi, ki se kažejo na koži, lahko osnovna dermatološka bolezen sproži ali poslabša duševne motnje. Te bolezni spadajo med sekundarno psihogene kožne bolezni. Nekatera stanja pa spadajo tako med sekundarno psihogene kožne bolezni kot tudi med psihosomatske kožne bolezni. To pomeni, da duševno neravnovesje lahko poslabša simptomatiko kožne bolezni, hkrati pa stanje kože poslabša psihično zdravje. Zunanji izgled ima za večino ljudi pomembno vlogo, zato lahko že manjše spremembe v stanju kože pri mnogih ljudeh povzročijo velik stres in spremenijo človekovo samopodobo. Bolezni, ki so na vidnih mestih, lahko tudi vplivajo na težave pri zaposlitvi. Prav tako se bolniki srečujejo s socialno izolacijo zaradi stigme v družbi. Med sekundarno psihogene kožne bolezni spadajo alopecija areata, luskavica, kongenitalni gigantski nevusi, vitiligo in akne. Naštete bolezni običajno puščajo trajne sledi oz. niso ozdravljive, zato moramo ob običajnem dermatološkem zdravljenju poskrbeti, da je oseba z boleznijo opremljena z nasveti in napotki za doseganje duševnega ravnovesja.
Kongenitalni gigantski nevusi so nenevarna kožna znamenja, ki nastanejo zaradi prekomernega razmnoževanja določenega tipa celic v koži. Običajno srečamo pigmentne nevuse, kjer pride do razrasta rjavo obarvanih kožnih celic melanocitov. Gigantski nevusi lahko zrastejo tudi preko 40 cm v premeru.
Vitiligo je kronična bolezen, ki povzroča izgubo pigmenta in se kaže z nastankom svetlih lis na različnih delih telesa. Vrh pojavljanja je med 20. in 30. letom starosti. Najpogosteje prizadene kožo na obrazu, dekolteju in rokah. Bolezni ne moremo pozdraviti, z zdravili in terapijami poizkušamo spodbuditi ponovno rast melanocitov.
Akne so pogosta kožna bolezen, ki se pojavi v puberteti in lahko traja do odraslosti. Na njihov nastanek vplivajo hormoni, bakterije, določena zdravila in genetika. Povzročijo lahko trajno obarvanost ali brazgotino na mestu akne, kar še dodatno vodi do stresnega odziva. Mladostniki z aknasto kožo imajo višje tveganje za samopoškodovalno in samomorilno vedenje.
PSIHODERMATOLOGIJA
Psihodermatologija je interdisciplinarna veda, ki proučuje povezave med duševnimi boleznimi in boleznimi kože, ki se lahko razvijejo pri isti osebi. Za kvalitetno obravnavo psihodermatoloških bolezni je priporočljiva sočasna obravnava pri dermatologu in strokovnjaku za duševno zdravje (psihoterapevt, psiholog, psihiater …). Do dermatologa lahko pridemo samoplačniško ali preko napotnice, ki jo izda osebni zdravnik. Pri blažjih težavah, tako dermatoloških kot psiholoških, lahko obravnavo vodi izbrani osebni zdravnik. V Sloveniji od leta 2018 deluje nacionalni program MIRA, ki je usmerjen v promocijo duševnega blagostanja in preprečevanje duševnih motenj. V okviru programa je bila vzpostavljena mreža centrov za duševno zdravje otrok in mladostnikov, kamor se lahko obrnemo ob duševni stiski. Na njihovi spletni strani (www.zadusevnozdravje.si) lahko najdemo več koristnih informacij o možnostih pomoči ob duševnih stiskah zase ali za bližnje osebe.
PODPORA DRUŽINE
Družinska podpora je ključnega pomena za posameznike, ki se spopadajo s psihodermatološkimi boleznimi. Pri duševnih motnjah razumevanje in spodbuda družinskih članov olajšata občutek osamljenosti ter spodbujata zdrave navade in dostop do virov pomoči. Dermatološke bolezni vplivajo na samopodobo, vendar lahko podporna družina ponudi čustveno oporo, spodbuja sprejemanje samega sebe in nudi praktično pomoč pri negi kože ter obiskih pri zdravniku. Spodbudno družinsko okolje zagotavlja čustveno razumevanje, empatijo in spodbudo, kar pozitivno vpliva na duševno blaginjo posameznikov. Odprta in učinkovita komunikacija znotraj družine in v družbi pa spodbuja razumevanje in zmanjšuje stigmo, s katero se soočajo bolniki. Skupaj lahko družina, pozitivno spodbudno okolje ter celovita in usklajena obravnava dermatologa in strokovnjaka za duševno zdravje pomagajo posamezniku pri soočanju s psihodermatološkimi boleznimi ter prispevajo k izboljšanju njegovega splošnega počutja in kvalitete življenja.
študentka 6. letnika Medicinske fakultete Univerze v Mariboru
