Človek mora imeti v vseh življenjskih
obdobjih zadovoljene telesne, socialne,
psihične potrebe in potrebo po varnosti. Za uresničevanje vseh življenjskih
potreb si mora po svojih močeh prizadevati vsak sam. Pomembna je skrb za
zdravo prehrano, gibanje, ohranjanje
miselnih funkcij, mirnega življenja, da
bi bili neodvisni kar najdaljši čas. Telesne težave so pogosto zgolj zunanji znak
psihičnih stisk, ki po daljšem trajanju lahko privedejo v nastanek bolezni. Huda
žalost in strah zmanjšujeta sposobnost
organizma za borbo proti boleznim.
Mnogi zdravi starejši ljudje uspešno
odpravljajo dejavnike tveganja za nastanek kroničnih bolezni (sladkorna bolezen, rak, srčno-žilne bolezni in druge). Znaki staranja, kot so zmanjšanje
mišične mase, nabiranje maščobe
okoli pasu in bokov, mena pri ženskah,
plešavost zlasti pri moških, sivenje las,
manjša telesna zmogljivost pri obeh spolih in s tem hitrejša utrujenost, se pojavijo različno zgodaj. Pomembno je nastale
spremembe sprejeti in si navkljub vsemu
prizadevati za čim daljšo samostojnost.
SLABŠANJE MISELNIH SPOSOBNOSTI
V celem življenju je potrebno negovati umsko sposobnost in čustveno ravnovesje. Delovanje miselnih procesov je podobno delovanju mišic - redna vadba jih krepi, če jih opustimo, pa so miselne sposobnosti vse slabše. Tudi v zrelih letih je pomembno redno učenje in pridobivanje novih znanj, da bi ohranjali spomin in ostali v stiku z novostmi, ki ohranjajo samostojnost in socialno varnost. Pri varnosti in samostojnosti gre tudi za pravice v zvezi z denarjem, nepremičninami, o odločanju v povezavi z zdravljenjem, zdravstvenimi informacijami, preselitvijo v dom starejših občanov in podobno. Opustitev miselnega treninga prinese upad miselnih sposobnosti in s tem manjšo sposobnost uveljavljanja svojih pravic. V starosti zaradi izgub najbližjih, upokojitve, selitve v drugo okolje prihaja do čustvenih sprememb, ki so naraven odziv. Kljub vsemu je takšna stanja po določenem času potrebno prekiniti. Interesi starejših občanov se v tem obdobju spremenijo, socialnih stikov je manj tudi zaradi težav pri gibanju. Ob upokojitvi nekateri to življenjsko obdobje sprejmejo popolnoma brez težav, drugi pa ob tem doživijo hud stres in pomanjkanje socialnih stikov občutijo kot izgubo vrednosti in smisla življenja. Pomembno se je posvetiti druženju z domačimi in prijatelji ter staranje in upokojitev sprejeti kot nekaj pozitivnega. Demenca je stanje, pri katerem zaradi upada delovanja možganov ostajajo stare informacije ohranjene, sveži podatki pa se dokaj hitri izgubijo. Starejša oseba zaradi tega izgublja nit v pogovoru, ne najde posameznih prostorov v hiši ali se izgubi na poti iz trgovine, pozablja (zakleniti hišo, izključiti štedilnik po končanem kuhanju). Posledice demence privedejo posameznika v odvisnost od drugih oseb, kar zaradi varnosti lahko pomeni tudi tudi namestitev v dom starejših občanov. Pri tem pa je pomembno, da takšne osebe ne doživijo zlorabe. Kaj hitro se lahko primeri, da starejša oseba pod pretvezo ali prisilo zapusti svoje premoženje drugemu ter ostane brez njega in celo odvisna od državne pomoči. Starejše osebe so zaradi ugašanja fizioloških sposobnosti ranljivejša skupina prebivalstva, zato jim je potrebno posvetiti več zaščite. V zdravstveni obravnavi daje Zakon o pacientovih pravicah aktivno vlogo v uresničevanju pravic; predvsem pravico do samostojnega odločanja o zdravljenju, pravico do upoštevanja vnaprej izražene volje, pravico do preprečevanja in lajšanja trpljenja. Ohranjanje zdravja do pozne starosti je cilj Evropske skupnosti. Vse več svetovnega denarja je namenjeno za zdravila, zdravljenje, rehabilitacijo, pa je kljub vsemu še veliko bolezni neozdravljivih. Bolezen znižuje samostojnost in možnost odločanja, zato bosta samo skrb za ohranjanje zdravja, informiranost o boleznih in o pravicah lahko pripomogli k zdravi in bolj neodvisni starosti. Aktivna skrb za ohranjanje zdravja in varovanje svojih pravic prispeva k zadovoljnemu preživljanju starosti.
ZLORABE
Včasih posamezniki zlorabe ne prepoznajo, dokler ne ustrežejo tistemu, ki jih zlorablja. Njihovi otroci, vnuki, partnerji otrok ali druge osebe s prijaznimi obljubami o pomoči v starosti in bolezni želijo pridobiti denar ali nepremičnine posameznika. Vsakdo želi poskrbeti zase tudi v času nemoči, zato podleže obljubam. Po izročitvi želenega premoženja, pa oseba, ki ga je izročila, ne dobi za to zahvale, spoštovanja in obljubljenih uslug v povračilo. Pri tem gre za fizično nasilje in psihično nasilje ter ustrahovanje, zanemarjanje starejše osebe pri hrani, pranju perila, ureditvi njenega bivališča, ko potrebujejo zdravstvene storitve in obiske. Nenazadnje nemoč starejših svojci lahko izkoriščajo tudi pri odločanju o njihovi zdravstveni obravnavi. Pomembno je, da starejša oseba pozna svoje pravice in se o njej neljubih dogodkih pogovarja tudi z drugimi. Varnost v domačem okolju Na podlagi evropske raziskave je kar 47 % vprašanih ljudi prepričanih v pogosto zlorabo starostnikov. Prebivalstvo Evropske skupnosti (EU) se stara, saj naj bi se število ljudi, starejših od 65 let, v EU do leta 2050 predvidoma povečalo za 70 %; število ljudi, starih 80 let in več, pa kar za 170 %. Na podlagi navedenih dejstev lahko pričakujemo večje potrebe po varstvu starejših prebivalcev. Dejstvo, da so različne generacije zaradi finančne situacije vse pogosteje prisiljene v skupno bivanje, povečuje psihične in finančne stiske starejših. V teh primerih je pomembno ohranjati stike s prijatelji, znanci in druženje v skupinah za samopomoč, če je na voljo v skupnosti, v kateri starejša oseba živi. V takšnih skupinah se starejši skupaj s strokovnjakom srečujejo enkrat na teden, pogovarjajo se o svojih težavah in dobijo nasvete, kako jih premagovati. Zlorabe, grdo ravnanje in slabi odnosi so običajno zamolčani zaradi nevednosti ali sramu žrtve. Žrtev običajno zlorabe ne prijavi, ker je ne prepozna, jo je sram, se čuti sokrivo, boji se, da bo po prijavi ostala osamljena, ne ve kam prijaviti, nima denarja za pismo ali pot in ne ve kako to storiti, nima interneta ali ga ne zna uporabljati ali morda sploh ne zna oziroma more sama od doma. Zaradi navedenega zlorabe in nasilje ostajajo skriti. Starejše osebe lahko bivajo doma dokler zmorejo zase skrbeti same, ali za njihovo varnost dobro poskrbijo svojci. V primeru, da njihovi najbližji z njimi grdo ravnajo, jih izkoriščajo finančno ali kako drugače, starejši ljudje potrebujejo pomoč. Starejšim osebam so na voljo za pomoč zdravstvene službe, psihiatrične ambulante, centri za socialno delo, nevladne organizacije, združenja in društva za pomoč v duševni stiski, varne hiše, telefon za pomoč v duševni stiski, to na žalost iz različnih razlogov ni dosegljivo vsem prebivalcem. Izsiljevanje in zlorabe za domačimi vrati pa se ne končajo kar same od sebe, potrebno je poiskati nasvet in pomoč, ki naj bo dosegljiva vsakomur čim bliže njegovemu bivališču. Zakon o pacientovih pravicah nudi možnost odločanja tudi v starosti. Pacient je vsaka oseba (zdrava ali bolna), ki potrebuje storitve zdravstvenih delavcev in ima pomembno vlogo pri odločanju o svojem zdravju, o privolitvi v zdravstveno obravnavo in pravice do spoštovanja dostojanstva ne oziraje se na finančno stanje, bolezen ali starost. Zdravstvena obravnava je storitev, ki jo nudijo zdravstveni delavci zdravim osebam pri preventivnih pregledih, zdravljenju zob, cepljenjih ali bolnim v zvezi z odkrivanjem bolezni, zdravljenjem in zdravstveno nego. Pravica do samostojnega odločanja o zdravljenju daje starejšim osebam možnost, da so o svoji zdravstveni obravnavi informirani tako, da informacijo razumejo in lahko nanjo pristanejo ali pa jo odklonijo. V sklopu pravic do samostojnega odločanja ima posameznik možnost takrat, ko je zdrav, pisno pooblastiti določeno polnoletno osebo, ki ji zaupa. Ta oseba bo tako smela odločati o njegovi zdravstveni oskrbi v primeru, ko sam tega ne bi več zmogel. S tem dejanjem pacient osebe (najbližje sorodnike), ki jim ne zaupa, vnaprej izključi. Pacientov zdravstveni pooblaščenec je torej lahko katera koli polnoletna oseba, ki ji pacient zaupa in bo odločala o njegovih pravicah, ko oseba sama tega ne bo več zmogla, če tega svojcem ne more zaupati. Posameznik pooblaščenca pooblasti s pisnim pooblastilom na katerem mora biti pacientov podpis overjen (lahko le na upravni enoti). Pooblaščenec lahko namesto pacienta vloži zahtevo za obravnavo kršitve pacientovih pravic. S tem dejanjem posameznik zagotovi, da bo zanj uveljavljal pravice kdo, ki mu on zaupa, namesto svojcev. Starostnik lahko prepove, da bi o najbolj tveganih operacijah odločali njegovi bližnji in tudi, da bi bili svojci seznanjeni z zdravstveno dokumentacijo za časa življenja ali po njegovi smrti. Pacientova volja in moč vplivanja na zdravstveno oskrbo se tako ne konča, ko on ni več zmožen sam odločati - nasprotno, sam lahko odloča z navodili in pooblastili, ki jih pred tem da izbrani osebi. Pooblastilo za zastopanje ni časovno omejeno. Podatek o zdravstvenem pooblaščencu in omejitvi pravice do odločanja bo v prihodnje dostopen preko kartice zdravstvenega zavarovanja in v zdravstveni dokumentaciji, trenutno pa je takšna volja lahko izražena le z dokumentom v papirni obliki. Pravica do upoštevanja vnaprej izražene volje je novost, ki jo je prinesel Zakon o pacientovih pravicah. Polnoleten pacient ima pravico svojo voljo v zvezi z zdravstveno oskrbo izraziti vnaprej. Pacient tako lahko določeno zdravstveno obravnavo vnaprej prepove, če bi se zaradi bolezni ali drugega vzroka znašel v stanju, ko ne bi bil sposoben odločati o sebi. Zakon predvideva stanja, v katerih bi se takšna vnaprej izražena volja pacienta upoštevala. Vnaprej izražena volja mora biti zapisana na določenem obrazcu, ki ga določa Zakon o pacientovih pravicah. Posameznik lahko vnaprej prepove zdravstveno oskrbo za primer hude bolezni, ki bi v kratkem času privedla v smrt, pa je je z zdravstveno obravnavo ne bi mogli preprečiti. V teh primerih so zdravstveni delavci dolžni spoštovati voljo pacienta. Ta lahko vnaprej odkloni zdravstveno oskrbo tudi v primeru, ko bi le-ta podaljševala življenje po težki invalidnosti zaradi bolezni ali poškodbe, ki bi zanj pomenila izgubo telesne in duševne sposobnosti. Tu volja pacienta za zdravnika ni pravilo ravnanja, mora pa biti upoštevana pri načrtovanju posegov. Pisna izjava pacienta o zdravstveni oskrbi velja pet let in jo lahko vsak sam kadar koli prekliče z drugo pisno izjavo. Pravica do preprečevanja in lajšanja trpljenja pomeni pravico pacienta zahtevati aktivno in učinkovito lajšanje bolečine in izvedbo vsakega posega s kar najmanj bolečinami. Ta pravica tudi varuje pacienta pred neupravičenimi medicinskimi posegi in s tem povezanimi bolečinami, pa četudi bi pacient sam privolil v preiskavo.
ZASTOPNIK PRAVIC OSEB
Zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja Duševno zdravje je stanje posameznika, ki se kaže v njegovem mišljenju, čustvovanju, zaznavanju, vedenju ter dojemanju sebe in okolja. Med težave v duševnem zdravju, s katerimi se pogosto srečujejo starejše osebe, sodijo poleg psihoze tudi depresivne motnje in demenca. To so stanja v katerih oseba sama ne zmore več skrbeti za svoje pravice. Zakon o duševnem zdravju opredeljuje postopke sprejema osebe na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom psihiatrične bolnišnice, v obravnavo v varovani oddelek socialno- varstvenega zavoda, da bi bilo bolj varovano posameznikovo dostojanstvo in pravica do samoodločanja. Da bi šibkejši posamezniki s težavami v duševnem zdravju lahko uresničevali svoje pravice v času obravnave na varovanem oddelku, lahko za zastopanje pooblastijo zastopnika pravic oseb na področju duševnega zdravja - to je posameznika, ki za pacienta brezplačno varuje pravice, interese in koristi. Naloge zastopnika so: informiranje osebe o vsebini pravic, dajanje konkretnih usmeritev za uveljavljanje pravic, prizadevanje pri izvajalcu obravnave za spoštovanje pravic, zastopnik preverja, ali se za osebo vodijo evidence o omejevanju pravic. Oseba zastopnika lahko izbere s seznama zastopnikov pri izvajalcu obravnave (zdravstvena ustanova, dom upokojencev, socialno - varstveni zavod), lahko pa ga zanjo pooblasti najbližja oseba. Pooblastilo lahko oseba kadar koli prekliče na kakršen koli način. Tudi za osebe, ki jim je odvzeta poslovna sposobnost na podlagi pooblastila zakonitega zastopnika, poskrbi zastopnik pravic oseb na področju duševnega zdravja. Za starejše osebe, ki niso v obravnavi v varovanih oddelkih ni zagotovljena dodatna pomoč pri uveljavljanju njihovih pravic. Prav starejše osebe, ki še bivajo doma ali v „odprtem oddelku“ doma starejših občanov, pa so lahko izpostavljene zlorabam svojcev in drugih oseb in bi potrebovale nekoga, ki bi jim pomagal varovati pravice.
Psihiatrična klinika Ljubljana
