Vid omogoča zaznavanje prostora in interpretacijo videnega. Svetlobo zaznavamo z očesom, interpretacija prejetih svetlobnih žarkov pa se odvija v možganih. S pomočjo vida naj bi človek prejel 80 % vseh informacij iz okolja. Slabši vid onemogoča opravljanje vsakodnevnih opravil in znižuje kvaliteto življenja (1). Pomembno je, da zgodaj prepoznamo znake in simptome očesnih bolezni, ki lahko vodijo v izgubo vida, saj lahko nekatere izmed njih uspešno zdravimo ali preprečimo njihovo napredovanje.
Optični sistem očesa sestavljajo prozorni deli očesa (roženica, prekatna vodica, leča in steklovina), ki žarke usmerjajo na točno določeno točko na očesnem ozadju oz. mrežnici, ki ji pravimo rumena pega ali makula. Od tu naprej se živčni signal preko vidnega živca in vidnih poti prevede do centrov v možganih, ki omogočajo zaznavo predmetov, ki jih gledamo (1). Poškodba oz. bolezen katerekoli izmed navedenih struktur lahko povzroči poslabšanje vida.
O nenadnem poslabšanju vida govorimo, kadar se bolniku v nekaj sekundah, minutah ali urah zmanjša vidna ostrina. Poslabšanje vida predstavlja spekter, ki sega od meglenega vida do popolne izgube vida, t. i. slepote. Nenadno poslabšanje vida lahko spremlja bolečina ali pa je neboleče. Lahko je eno - ali obojestransko. Kadar je prizadet vid enega očesa, gre najverjetneje za okvaro ene izmed očesnih struktur, prizadetost vida obeh oči pa je lahko posledica sistemskih bolezni (2).
Izguba vida je za bolnika zelo stresna. V primeru nenadnega poslabšanja vida je treba bolnika čim hitreje napotiti k okulistu. Ta se z bolnikom najprej pogovori in ga povpraša o njegovih težavah; o tem, kdaj je opazil motnjo vida in ali poslabšanje vida spremljajo tudi drugi simptomi, kot sta na primer bliskanje pred očmi ali bolečina v očeh. Pomembno je, ali je poslabšanje vida nastalo spontano ali je morda posledica poškodbe. Pomembne so bolnikove pridružene bolezni, kot so arterijska hipertenzija, sladkorna bolezen, hiperlipidemija, vnetne bolezni in okužbe. Pri vsakem bolniku je potreben celovit oftalmološki pregled, ki vključuje določitev vidne ostrine s korekcijo, merjenje očesnega pritiska in pregled sprednjega očesnega segmenta ter očesnega ozadja. Na podlagi opravljenega pregleda se nato odločimo o morebitnih nadaljnjih diagnostičnih postopkih (slikanje očesnega ozadja, ultrazvok zrkel) in terapiji.
POŠKODBE OČI
Pri udarcu v oko lahko pride do povrhnjih poškodb roženice, ki jih najpogosteje spremljata bolečina in meglen vid, vendar se po prejeti ustrezni lokalni terapiji (najpogosteje antibiotično mazilo) stanje hitro izboljša. Veliko bolj nevarne so poškodbe, pri katerih pride do prekinitve v celotni debelini očesnega tkiva, roženice in/ali beločnice, ki jih prav tako spremljata bolečina in poslabšanje vida. V tem primeru govorimo o perforativnih ali penetrantnih poškodbah oči. Oko lahko izgubi svojo obliko, bolniki pa poročajo o tem, da je iz očesa pritekla tekočina. Pri tovrstnih poškodbah je treba čim hitreje poiskati zdravniško pomoč, saj je pogosto potrebno kirurško zdravljenje, ob tem pa tudi preventivno zdravljenje okužbe. Pri močnih topih udarcih so lahko poškodovane tudi notranje očesne strukture, kar prav tako zahteva kirurško zdravljenje. Oko pa se lahko poškoduje tudi pri udarcih, ki niso usmerjeni neposredno v oko, ampak v strukture okoli očesa, kot so na primer čelo, ličnice ali očnica. Pri teh prav tako lahko pride do hudih poškodb očesa, ki zahtevajo nujno zdravljenje (3).
ZAPORA MREŽNIČNE ARTERIJE IN VENE
Nenadno nebolečo izgubo vida lahko povzroča zapora mrežnične arterije, t. i. okluzija arterije. Obseg izgube vida je odvisen od tega, ali pride do zapore glavne arterije, ki mrežnico oskrbuje s krvjo (centralna retinalna arterija), ali katere izmed njenih vej. Dejavniki tveganja za zaporo mrežnične arterije so povišan krvni tlak, sladkorna bolezen, povišan holesterol in starost, torej dejavniki, ki predstavljajo tveganje tudi za ostala srčno-žilna obolenja, kot sta možganska kap in miokardni infarkt. Zaporo mrežnične arterije lahko zdravimo, če bolnik dovolj hitro obišče urgentno očesno ambulanto, in sicer znotraj predpisanega časovnega okna 4 ur. V tem primeru je možno zdravljenje s t. i. trombolizo, če za to ni drugih zdravstvenih zadržkov in če je ocenjena korist zdravljenja večja od tveganja za zaplete (4).
Podobne dejavnike tveganja kot za zaporo arterije ima tudi zapora mrežnične vene, t. i. tromboza vene. Tudi v tem primeru pride do nenadnega poslabšanja vida brez pridružene bolečine, vendar se vid slabša nekoliko počasneje kot pri zapori arterije. Pri zapori vene bolniki navajajo meglen vid na eno oko. Tudi pri teh bolnikih je treba opredeliti dejavnike tveganja za srčno-žilne dogodke ter jih zdraviti in preprečevati. Zdravljenje venske tromboze vključuje lasersko fotokoagulacijo mrežnice in zdravljenje z biološkimi zdravili, ki jih injiciramo v oko (5).
ODSTOP MREŽNICE
S starostjo pri mnogih bolnikih pride do odstopa steklovine, ki ga lahko spremlja raztrganina mrežnice. Bolniki pri tem najpogosteje opažajo bliskanje in plavajoče motnjave pred očesom. Čimprej je potreben pregled v očesni ambulanti, saj se v primeru raztrganine mrežnice opravi laserska fotokoagulacija mrežnice. Če raztrganine mrežnice ne zdravimo, lahko pride do odstopa mrežnice, ki povzroča enostransko nebolečo izgubo vida. Bolniki pri tem opisujejo izpade v vidnem polju v obliki zavese. Če odstop mrežnice zajema rumeno pego, je prisotno tudi poslabšanje vida. Odstop mrežnice zdravimo kirurško (6).
KRVAVITEV V STEKLOVINO
Nebolečo enostransko izgubo vida lahko povzroči tudi krvavitev v steklovino, ki jo imenujemo hematovitreus. Stanje spremlja nenaden pojav plavajočih motnjav pred očesom, skozi katere bolniki še lahko vidijo, saj je izguba vida odvisna od obsega krvavitve. Če kri izpolni ves steklovinski prostor, bolniki vidijo zelo slabo ali zaznavajo samo svetlobo. Najpogostejši vzrok za hematovitreus je slabo urejena sladkorna bolezen, zato je zelo pomembno, da bolniki s sladkorno boleznijo redno opravljajo okulistične preglede. Hematovitreus pa je lahko posledica odstopa steklovine, raztrganine mrežnice ali poškodb. V primeru pojava plavajočih motnjav z ali brez bliskanja pred očmi je potreben pregled v okulistični ambulanti (7). Zaradi slabo preglednega očesnega ozadja v diagnostiko pogosto vključimo ultrazvok zrkel. Na podlagi opravljenega pregleda se nato odločimo za ustrezno zdravljenje, ki je odvisno od vzroka za nastanek krvavitve v steklovino.
AKUTNI GLAVKOMSKI NAPAD
Vzrok za nenadno poslabšanje vida, ki ga spremljata huda bolečina v očesu ali za njim ter pordelo oko, je lahko akutni glavkomski napad, pri katerem pride do nenadnega povišanja očesnega pritiska. Poslabšanje vida je lahko nepopravljivo, saj povišani očesni pritisk povzroči hudo okvaro vlaken vidnega živca. Akutni glavkomski napad lahko spremljajo sistemski simptomi in znaki, kot so glavobol, slabost in bruhanje. Da bi preprečili nepopravljive okvare vidnega živca, je treba očesni pritisk čim prej znižati, zato morajo biti bolniki s sumom na akutni glavkomski napad čimprej napoteni v očesno ambulanto. Očesni pritisk znižujemo z lokalno in sistemsko terapijo. Za preprečevanje ponovnega porasta očesnega pritiska je potrebno lasersko zdravljenje in nato redno spremljanje pri okulistu (8).
ENDOFTALMITIS
Enostransko bolečo izgubo vida povzroča tudi endoftalmitis, pri katerem pride do vnetja steklovine in prekatne vodke. Endoftalmitis je najpogosteje posledica okužbe. Lahko se pojavi po poškodbah oči, očesnih operacijah ali pa je posledica razsoja sistemske okužbe. Endoftalmitis spremljajo meglen vid, oteklina vek, pordelo oko, bolečina in občutljivost na svetlobo (t. i. fotofobija) (9). Nujna je takojšnja napotitev k okulistu, saj je za zdravljenje potrebna operacija, ob tem pa tudi protimikrobno zdravljenje, odvisno od povzročitelja.
OPTIČNI NEVRITIS
Vnetje vidnega živca oz. optični nevritis se lahko manifestira s poslabšanjem vida, slabšim zaznavanjem barv, izpadom v vidnem polju in bolečinami pri premikanju oči. Potreben je poglobljen diagnostični pristop, saj je optični nevritis lahko posledica sistemskih bolezni (okužbe, multipla skleroza, sistemske vnetne bolezni, sladkorna bolezen, tumorji). Diagnostiko nevritisa pogosto dopolnimo s krvnimi in slikovnimi preiskavami. Glede na vzrok optičnega nevritisa je odvisno tudi njegovo zdravljenje, ki poteka v sodelovanju s specialisti drugih strok medicine (nevrologi, infektologi, internisti, nevrokirurgi) (10).
GIGANTOCELIČNI ARTERITIS
Gigantocelični arteritis je sistemsko vnetje, ki prizadene arterije in lahko povzroči izgubo vida. Poslabšanje vida lahko spremljajo glavobol, bolečina v področju senc, lasišča in velikih sklepov ter boleče žvečenje. Bolniki lahko ob tem navajajo hujšanje in nočno potenje. Tudi v tem primeru je nujen obisk očesne ambulante. Pri postavljanju diagnoze očesni pregled dopolnimo z laboratorijskimi preiskavami, ultrazvokom in biopsijo temporalne arterije. Temporalni arteritis zdravimo z imunosupresivnimi zdravili (najpogosteje s kortikosteroidi), s katerimi predvsem preprečujemo izgubo vida še na drugo zdravo oko (11).
Ob nenadnem poslabšanju ali izgubi vida z bolečino ali brez nje moramo ne glede na vzrok čim hitreje opraviti pregled pri okulistu, kjer s podrobnim okulističnim pregledom diagnosticiramo vzrok za poslabšanje vida. Pregled pogosto dopolnimo z dodatnimi preiskavami, kot so laboratorijske preiskave krvi ali slikovno diagnostične preiskave (UZ zrkel, CT glave). Poslabšanje vida lahko glede na vzrok zdravimo z lokalno terapijo (kapljice, mazila za oko, injekcije v oko), sistemsko terapijo, lasersko fotokoagulacijo mrežnice in kirurško. Pri sistemskih vzrokih poslabšanja vida je pomembno sodelovanje s specialisti drugih vej medicine (infektologi, internisti, nevrologi, kirurgi).
Oddelek za očesne bolezni
Univerzitetni klinični center Maribor
