Laična podpora kot vezni člen med tremi subjekti

Zdravljenje in obravnava sladkorne bolezni in arterijske hipertenzije je izredno kompleksna ter predstavlja za bolnika veliko breme (1). Takšen kronični bolnik potrebuje celostno obravnavo, ki poteka usklajeno in neprekinjeno, v katero se tudi sam aktivno in odgovorno vključuje, da bi dosegel najboljši možen zdravstveni izid. Za dobro presnovno urejenost bolnika s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo sta ključna stalno in vseživljenjsko izobraževanje in podpora, ki bosta bolnika opremila z ustreznim znanjem in veščinami, da bo lahko samostojno in optimalno skrbel za svojo bolezen (2–6). Opolnomočeni bolnik vsak dan znova samostojno sprejema optimalne odločitve, povezane z njegovo boleznijo (npr. izbira prehrane, telesna aktivnost, samokontrola vrednosti krvnega tlaka in sladkorja), in zase kot osebnostno celoto (5). Opolnomočenje bolnika predstavlja eno izmed temeljnih načel pri promociji in krepitvi zdravja (3, 4, 7). Izkazalo se je, da je stopnja opolnomočenosti slovenskih kroničnih bolnikov za samooskrbo bolezni nizka (8, 9). Raziskovalni projekt SCUBY (angl. SCale-Up diaBetes and hYpertension care) poskuša izboljšati in nadgraditi celostno oskrbo kroničnih bolnikov s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo (10). V večji meri želi vključiti bolnika, družinske člane in druge oskrbovalce ter jih ustrezno opolnomočiti za uspešno samovodenje in samooskrbo bolezni, kar bi vodilo do večje kakovosti življenja (9, 10). Eden izmed možnih načinov je uvedba in ustrezna organizacija laične podpore na primarni zdravstveni ravni, in sicer s pomočjo posebej usposobljenih oseb, ki bodo svoje znanje, izkušnje in podporo prostovoljno prenašale na druge bolnike s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo (9).

LAIČNA PODPORA IN POSEBEJ USPOSOBLJENE OSEBE, KI NUDIJO LAIČNO PODPORO BOLNIKOM S SLADKORNO BOLEZNIJO IN ARTERIJSKO HIPERTENZIJO

Vemo, da je vzdrževanje stalne zmožnosti bolnika za samooskrbo naloga, ki presega zmožnosti zdravstvenega sistema in zdravstvenega tima strokovnjakov, zato lahko laična podpora s pomočjo usposobljenih oseb, ki jo nudijo, bistveno prispeva k celostni oskrbi bolnika s kronično boleznijo (4, 11). Takšni posamezniki (bodisi bolnik s sladkorno boleznijo in/ali arterijsko hipertenzijo ali njegovi bližnji oziroma drugi, ki jih je bolezen prizadela) imajo poseben pomen za lažje in izboljšano življenje bolnika z enako kronično boleznijo. S svojo lastno izkušnjo bolezni so velik vir energije za kontinuirano in vseživljenjsko podporo drugemu bolniku, s katerim lahko delijo svoje znanje in podobne izkušnje, tudi takšne, ki jih zdravstveni strokovnjaki nimajo (4, 6, 11, 12). Oseba, ki nudi laično podporo, razume, da v tej vlogi ni zdravstveni strokovnjak: ni psiholog, psihiater, dietetik, fizioterapevt, lekarniški farmacevt, zdravnik niti medicinska sestra. Njegova vloga je zgolj in samo zagotavljanje laične podpore, nikakor pa ne dajanje navodil ali mnenj, ki sodijo v področje zdravstvenih strokovnjakov (4).
Edinstvenost takšne vrste medsebojne pomoči je, da izvajalci s prejemniki podpore delijo izkušnjo enake kronične bolezni in med njimi ni jezikovnih ali kulturnih preprek. To bolniku omogoča boljše sprejetje zdravega načina življenja in z njim povezanega vedenja zaradi povečanega znanja o bolezni in občutka socialne povezanosti (13–17). Poleg naštetega te osebe na bolnika prenesejo moč in pogum, zaradi česar čuti večjo varnost, samozavest in podporo, kar spodbudi optimističen odnos glede bolezni in zdravljenja (18). Oseba, ki nudi laično podporo, je odgovorna do sebe in prevzetih nalog, je opolnomočena za dobro samooskrbo svoje bolezni, z razvitim občutkom za zaupljivost ter s sposobnostjo poslušanja, razumevanja in komuniciranja z ljudmi (4).
Vlogo usposobljene osebe s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo, ki nudi laično podporo ostalim bolnikom, lahko združimo v štiri poglavitne funkcije:

1. pomoč in svetovanje pri odločitvah v vsakdanjem življenju (izmenjava informacij in znanja, pomoč pri dosegu dobre adherence pri zdravljenju z zdravili, spodbujanje zdravega načina življenja);
2. čustvena in socialna podpora (empatija, pozitivna spodbuda in motiviranje za dosego ciljev, podpora pri soočanju z ovirami in stresom);
3. pomoč in povezava z zdravstvenimi strokovnjaki (spodbujanje pomena klinične oskrbe, pomoč pri premostitvi vrzeli in spodbujanje komunikacijskih veščin za izboljšanje interakcije z zdravstvenimi strokovnjaki);
4. stalna in vseživljenjska podpora (proaktivna, prilagodljiva in dostopna podpora, ki povezuje zdravstveno oskrbo in vire pomoči v lokalni skupnosti) (19).

USPOSABLJANJE OSEB, KI NUDIJO LAIČNO PODPORO

V Zdravstvenem domu Ljubljana in Zdravstvenem domu Slovenj Gradec je bilo v raziskavo vključenih 36 bolnikov s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo, ki so izkazali interes za prostovoljstvo in so ustrezali vključitvenim kriterijem za sodelovanje v raziskavi. 31 posameznikov je uspešno zaključilo strukturirani izobraževalni program, ki je obsegal dve skupinski izobraževanji in dva individualna pogovora z edukatorico. Na podelitveni slovesnosti je 21 oseb v Zdravstvenem domu Ljubljana (slika 1) in 10 oseb v Zdravstvenem domu Slovenj Gradec (slika 2) prejelo diplomo z nazivom »posebej usposobljena oseba za nudenje laične podpore bolnikom s SB in AH«. Obenem so postali tudi ambasadorji pripadajočega zdravstvenega doma in prostovoljci, ki delujejo v skladu s pravnim aktom o prostovoljstvu v Sloveniji.

Usposobljeni posamezniki lahko nudijo laično podporo različnim skupinam ljudi: bolnikom s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo, njihovim svojcem in drugim oskrbovalcem v lokalni skupnosti. Za namen uspešnega in učinkovitega izvajanja naloge jim je nudeno kontinuirano sodelovanje in mentorstvo s strani edukatorice. Prostovoljno podporo lahko nudijo na skupinskih srečanjih v okviru Centra za krepitev zdravja in Zdravstvenovzgojnega centra, v knjižnicah, medgeneracijskih centrih, prostorih društev in združenj diabetikov, v domovih za starejše občane ali pa delujejo individualno v domačem okolju. Na ta način usposobljena oseba, ki nudi laično podporo, predstavlja vez med bolnikom, strokovno zdravstveno organizacijo in drugimi organizacijami v lokalni skupnosti. Na teh srečanjih se udeleženci v sproščenem vzdušju pogovarjajo o bolezni, delijo svoje zgodbe, znanje in izkušnje ter navezujejo stike in prijateljstva za nadaljnjo medsebojno podporo pri soočanju z bremeni sladkorne bolezni in arterijske hipertenzije. Na vsako srečanje lahko oseba, ki nudi laično podporo drugim bolnikom, povabi kot udeleženca tudi svojega mentorja/edukatorja in tako skrbi za svojo strokovno rast ter kontinuirano povezovanje civilne družbe z zdravstvenimi strokovnjaki.

SODELOVANJE ZDRAVSTVENE ORGANIZACIJE Z LOKALNO SKUPNOSTJO

V zdravstvu pri preprečevanju sladkorne bolezni in obravnavi oseb s sladkorno boleznijo sodelujejo vse ravni zdravstvenega varstva, vključno z dejavnostjo javnega zdravja, ki ima pomembno vlogo pri ozaveščanju prebivalstva in preprečevanju stigme, povezane s sladkorno boleznijo, pri promocijskih aktivnostih ter spremljanju sladkorne bolezni in njene obravnave (4).
Zdravstvene organizacije sodelujejo z lokalno skupnostjo pri spodbujanju zdravega načina življenja ter izobražujejo in osveščajo o načinih, kako sladkorno bolezen tipa 2 preprečiti oziroma odložiti na poznejše življenjsko obdobje. V sodelovanju z društvi oseb s sladkorno boleznijo in drugimi nevladnimi organizacijami že vrsto let potekajo predavanja in delavnice o zdravem načinu življenja, o samovodenju sladkorne bolezni in samooskrbi, novostih in novih pristopih pri zdravljenju sladkorne bolezni, pregledovanju nog, šola hujšanja, demonstracije priprave zdrave uravnotežene hrane v skladu s smernicami za zdravo prehrano ter dejavnosti za povečanje fizične aktivnosti in premagovanje stresa. Prav tako zdravstveni strokovnjaki sodelujejo z osnovnimi in srednjimi šolami pri organizaciji tekmovanj iz znanja o sladkorni bolezni ter pripravi seminarjev za učitelje mentorje, ki pomagajo učencem in dijakom pri pripravi na tekmovanje. Takšna tekmovanja so pomembna tako z vidika ozaveščanja kot z vidika destigmatizacije oseb s sladkorno boleznijo med otroki in mladimi (4).

ZAKLJUČEK

Vsak bolnik s sladkorno boleznijo in arterijsko hipertenzijo ima pravico do vseživljenjske kakovostne, učinkovite in varne oskrbe, ki bo vodila do čim večje kvalitete življenja. Takšna celostna, povezana (integrirana) oskrba vključuje tako zdravljenje previsokega krvnega sladkorja, krvnega tlaka in maščob ter drugih dejavnikov tveganja za nastanek kroničnih zapletov kakor tudi vidike duševnega zdravja (2, 4, 6, 11). Laična podpora s pomočjo usposobljenih oseb, ki omogočajo povezavo med bolnikom, zdravstveno organizacijo in zdravstvenim timom ter drugimi organizacijami in oskrbovalci v lokalni skupnosti, je nepogrešljiv del celostne, integrirane oskrbe. V prihodnjih letih je treba stremeti k učinkovitemu povezovanju in sodelovanju vseh naštetih deležnikov ter širjenju laične podpore na lokalni in nacionalni ravni.
Naj bo zapis človeka s sladkorno boleznijo motivacija za slehernega posameznika, da bo lahko z naslednjimi besedami opisal svojo oskrbo: »Moja oskrba je načrtovana, in to z ljudmi, ki delajo skupaj, da bi razumeli mene in moje bližnje, ki mi prepustijo nadzor, so usklajeni in izvajajo oskrbo, da bi dosegli zame najboljše zdravstvene izide« (4).