Zelišča so lahko tudi droge

POJMOVANJE ZELIŠČ

Zelišča, ki jih imenujemo tudi zelnate rastline, oz. krajše zeli, so v botaničnem smislu enoletnice, dvoletnice, večletnice in zelnate trajnice, za katere je značilno, da ne proizvajajo lesa za oporo. Nekatera zelišča se uporabljajo v kulinariki, farmaciji in zdravilstvu. V uporabnem smislu so zelišča lahko sopomenka za zdravilne rastline in dišavnice. Ta raba izraza »zelišča« v stroki ni ustrezna, kajti mnoga od njih so zdravilne rastline in dišavnice. Pojem zdravilnih rastlin je zelo širok, njihova uporaba pa raznolika. Kot zdravilne rastline navadno označujemo tiste, s katerimi si na različne načine pomagamo pri ohranjanju zdravja in dobrega počutja ter jih uporabljamo za lajšanje ali zdravljenje različnih težav ali bolezni.
Zelišča kaj hitro povezujemo tudi z začimbami, čeprav med njimi obstaja razlika. V pogovornem jeziku imenujemo zelišča vse rastline, ki imajo zdravilne ali začimbne lastnosti. Sicer pa zelišča delimo na zelišča, začimbe in dišavnice. Glede na botanično razlago je zelišče rastlina z neolesenelim steblom. V vsakdanji rabi je zelišče vsaka rastlina, ki jo uporabljamo v kuhinji kot dodatek hrani in pijači, kot barvilo ali za shranjevanje živil. V zdravilstvu uporabljamo zelišča zaradi zdravilnih lastnosti, v kozmetiki kot sestavni del parfumov, uporabljamo pa jih tudi v aromaterapiji ali kot čistilo. Nedvomno imajo zelišča dobre lastnosti, saj nam pomagajo ohraniti zdravje, polepšati videz in izboljšati počutje .

ZELIŠČA KOT DROGE

Vzporedno z razvojem človeštva sta se razvijala tudi uporaba zdravilnih rastlin za zdravljenje in lajšanje bolezenskih stanj ter znanje o delovanju posameznih zdravilnih rastlin. Zelišča so poznali že v antičnem obdobju; njihova zgodovina je res obširna. Zanimivo je, da so zaradi pomanjkanja racionalnih razlag, znanj in tehnologij predvsem v ljudskem zdravilstvu marsikateri zdravilni rastlini pripisovali večji pomen in moč, kot se je v znanstveno podprtih raziskavah pokazalo kasneje. Zelišča hitro enačimo z drogami. Droga je strokovni farmacevtski izraz, ki pomeni posušeno zdravilno rastlino ali njen del. S pojmom droga torej označujemo posušene rastlinske dele, ki jih uporabljamo za pripravo zdravilnih pripravkov. Sveži rastlinski deli so hitro pokvarljivi, zato je njihova uporabnost časovno omejena. Dobro shranjene droge pa so uporabne tudi po daljšem času, vendar tudi ta ni neomejen. Vsebnost učinkovin v drogi s časoma upada, ob tem pa ni nujno, da se njen videz spremeni. Najenostavnejši zdravilni pripravki, ki jih lahko pripravimo iz posušenih zdravilnih rastlin (drog), so čaji ali čajne mešanice. Pojem čaj velja za poimenovanje droge, ki jo pridobimo iz listov čajevca (Thea sinensis). Slovenci pod pojmom čaj razumemo pravi, indijski in ruski čaj, glede na način obdelave listov po nabiranju pa zeleni in črni čaj. Prav tako se pojem čaj uporablja za poimenovanje droge ali zmesi drog, iz katere pripravljamo poparke ali prevretke.
Farmacevtska razdelitev drog v čajni mešanici glede na pomen:

• glavne droge so nosilke zdravilnega učinka;
• dopolnilne droge običajno blažijo stranske učinke ali prispevajo k učinkovitejšemu delovanju.

Pomožne droge pa prispevajo k boljšemu okusu, vonju in tudi videzu čaja.
Velik vpliv na kakovost droge imajo čas, način in mesto nabiranja zdravilnih rastlin. Rastlinske dele je treba nabirati samo v lepem vremenu, najprimernejše obdobje leta pa je za različne zdravilne rastline drugačno. Vsebnost učinkovin se namreč v rastlinah oziroma njihovih posameznih delih skozi leto spreminja. Rastline nabiramo takrat, ko je vsebnost učinkovin največja.
Kakovost droge je zelo odvisna od pravilnega sušenja. Da bi preprečili kvarjenje zaradi plesni ali bakterij in razgradnjo učinkovin, moramo nabrane rastlinske dele čim hitreje posušiti. Rastlinske dele je treba sušiti na senčnem in zračnem mestu, razprostrte v tanki plasti. Na soncu se droge sušijo, če ni druge možnosti. Pri tem pa velja razmislek, če sonce morda ne vpliva na razpad učinkovin.
Droge se nato shranjujejo v dobro zaprtih kovinskih ali kartonskih škatlah, posodah iz temnega stekla ali impregniranih papirnatih vrečkah. Hranijo se v suhem in temnem prostoru. Droge se shranjujejo nezdrobljene, saj se s tem prepreči hitrejše izhlapevanje ali oksidacija. Vsaka droga se hrani ločeno. Čajne mešanice se pripravljajo v manjših količinah sproti. Nekatere droge se hranijo celo pod posebnimi pogoji.
Pri sestavi čajne mešanice je naj pomembnejša smiselna sestava čajne mešanice. Osnovna pravila pri tem so, da ne smemo nikoli kombinirati drog, katerih delovanje se izključuje. Čaji ne smejo vsebovati drog z močnim učinkom. Nemški strokovnjaki priporočajo največ sedem različnih drog v eni čajni mešanici, z utemeljitvijo, da pri takem številu smiselno izbranih drog še lahko predvidimo možne neželene učinke in medsebojna učinkovanja. Po njihovih ugotovitvah velja, da petnajst ali osemnajst različnih drog v čajni mešanici ni nikakršno zagotovilo, da bo bolje delovala kot tista s petimi smiselno izbranimi drogami (5). V nadaljevanju predstavljamo nekaj najpogostejših drog, ki jih pripravljamo kot čaj.

Tabela 1: Vrste drog, Vir: Moj farmacevt

Kako pa je z gojenimi drogami? Kadar je poraba drog velika, naravni viri ne morajo zadoščati, istočasno pa je ogrožen obstoj rastlinskih vrst. V takšnih primerih je smotrno in nujno gojenje rastlin. To ima tudi nekaj prednosti pred nabiranjem divje rastočih zelišč, in sicer:

• gojene rastline imajo običajno višjo vsebnost učinkovin, ker se uporabljajo iz selekcionirane vrste;
• kontrola vsebnosti učinkovin je v primeru gojenja lažja in se lahko izvaja skozi celotno vegetacijsko obdobje - tako se lahko določi najprimernejši čas žetve;
• spravilo je lažje in hitrejše.

Raziskovalci v Veliki Britaniji poudarjajo, da velja substance rastlinskega izvora obravnavati kot zdravilo za vse klinične namene. Priznavanje hepatotoksičnosti, ki jo povzročajo zelišča, je odvisno od vsebnosti učinkovin. Uporabljajo pojem zeliščna zdravila in poudarjajo, da je treba sistematično spremljati želene in neželene učinke.

MNENJE DIJAKOV FARMACEVTSKE SMERI O ZELIŠČIH KOT DROGAH

Raziskavo, s katero smo želeli ugotoviti mnenje dijakov srednje farmacevtske šole o zeliščih kot drogah, smo izvedli v prvi polovici leta 2019 s pomočjo osebnega anketiranja. Vprašanja v anketnem vprašalniku so bila zastavljena na podlagi že izvedenih podobnih raziskav v slovenskem in tujem prostoru. Odgovore, pridobljene z anketo smo obdelali, rezultate pa predstavljamo v nadaljevanju.
Na anketo je odgovorilo 25 dijakinj in 5 dijakov srednje šole farmacevtske smeri, starih med 14 in 18 let, ki v veliki večini poznajo droge. 73,3 % dijakov meni, da so droge snovi, ki nas zasvojijo in z njihovim uživanjem ne moremo prenehati. 20 % jih je mnenja, da so droge snovi, s katerimi se lahko sprostimo in pozabimo na težave. Le malo dijakov trdi, da so droge snovi, ki so zdrave za naše telo. O drogah se dijaki lahko pogovarjajo s starši, prijatelji, vrstniki, sošolci, socialno delavko in svetovalci. Skoraj vsi dijaki (97 %) so mnenja, da so droge nevarne in lahko v organizmu pustijo škodljive posledice. 86,7 % dijakov se strinja, da so nekatere droge zdravilne. Po njihovem mnenju lahko nekatere droge dobimo na legalen način. Poimenovanje droge kot zelišča enači 93,3 % vprašanih. Na konkretno vprašanje, ali je šentjanževka droga, pa je pritrdilno odgovorila tretjina vprašanih.

RAZMISLJŠANJE NAMESTO ZAKLJUČKA

S pomočjo rezultatov raziskave smo prišli do zaključka, da slovenski dijaki farmacevtske smeri razmišljajo o drogah kot o nečem slabemn oz. škodljivem. Res je, da slovenski prevod droga pomeni snov, s katero se zasvojiš in od nje postaneš odvisen. V tujih prevodih pomeni droga (angl. drug) snov, ki je učinkovina v zeliščih z določenim učinkom. Že Novell je razmišljal, da se različni zeliščni izdelki uporabljajo za različne indikacije. Predstavlja več znanstvenih študij s katerimi trdi, da so zdravila na rastlinski osnovi koristna. Ob tem pa poudarja, da je vsako naravno zdravilo lahko tudi droga, če ne uporabimo primernega odmerka. Zelo podobno menijo tudi naši anketiranci. Pri razmišljanju dijakov o drogah ter s primerjavo naših rezultatov s predhodno opravljenimi raziskavami smo prišli do zaključka, da se naši anketiranci, tako kot tudi ostali, strinjajo, da so droge snovi, ki nas zasvojijo in z njihovim uživanjem ne moremo prenehati, ter da se o drogah lahko pogovorijo s starši, prijatelji in socialnimi delavci. Zavedajo se, da zloraba drog posledično povzroči zelo različne telesne, čustvene in duševne motnje. Sicer pa tudi Resolucija o nacionalnem programu na področju prepovedanih drog 2014-2020 z dne 2.4.2014 (ReNPPD) s tremi k zmanjšanju in omejitvi škode, ki jo za posameznika, družino in družbo predstavlja raba prepovedanih drog.
S pridobljenimi rezultati smo prišli tudi do zaključka, da so slovenski dijaki enakega mnenja glede drog kot pred leti.
Zaključimo lahko, da so slovenski dijaki poučeni o drogah, zlasti o njihovih nevarnostih, ki vodijo v odvisnost, da se lahko za pomoč obrnejo na starše, vrstnike, prijatelje in socialne delavce ter da razmišljajo o drogah na t.i. previden način. Izvedena raziskava lahko služi kot podatek o razmišljanju slovenskih dijakov o drogah in je lahko izhodišče za podobne raziskave v prihodnje.