Koža nas varuje pred zunanjimi vplivi okolja, kljubovati mora spremembam v telesu in varovati organe v njem. Daje nam naš zunanji videz, ki je pomemben za posameznika s psiho-socialnega vidika, zato so spremembe samopodobe velikokrat izjemne travme v času zdravljenja maligne bolezni. V plasteh kože so čutila, s katerimi zaznavamo zunanjo okolico (temperaturo, bolečino, dotik). Obenem pa je naš plašč, ki nas ščiti pred mrazom, mikrobno floro, in je rezervoar, v katerem je voda, iz katerega telo najprej črpa, ko le-te primanjkuje vitalnim organom. Iz tega izhaja eno izmed prvih priporočil za nego kože v času zdravljenja in tudi po njem, da se zaužije zadostna količina tekočine. Kolikšna naj bi bila količina zaužite tekočine, je odvisno od mase telesa, metabolizma, vrste prejete terapije, stopnje okvare sluznic in posledično večje izgube tekočine.
KAKO NEGUJEMO KOŽO?
V času sistemskega zdravljenja zahteva nega kože posebno obravnavo zaradi specifičnega načina delovanja zdravil, ki učinkujejo tako na tumor kot na zdrava tkiva, tudi na kožo.
Koža izgubi svojo prožnost, kar je posledica hitrejšega odmiranja vrhnjega sloja, povrhnjica je suha, hrapava in se lušči v obliki lusk. Prizadetost globljih slojev kože, pa se zaznava kot stanjšana, na pogled bleda, na otip neelastična in manj prožna koža. Nego kože izvajamo z rednim vsakodnevnim umivanjem, prhanjem, pri čemer smo posebno pozorni na kožne gube, pazdušni in anogenitalni predel, kjer so prisotni mikroorganizmi v večjem številu že v fizioloških pogojih.
Pri izbiri mil izberite pH-nevtralna mila, po možnosti tista, ki ste jih že uporabljali kdaj prej, da ne iščete nova, na katera bi lahko bili preobčutljivi.
Preagresivna uporaba mil ne bo pripomogla k večji zaščiti kože, temveč le hitrejšemu porušenju naravnega zaščitnega pH sloja, ki je potreben, da se ohrani normalna mikrobna flora. Ob stanju zmanjšane odpornosti se pogosto poruši to razmerje, še posebej na mestih kjer je več fiziološke vlažnosti (pazduha, kožne gube, anogenitalni predel). Ob večjem potenju, posebno v poletnih mesecih, ta mesta osušite in izvajajte higieno in menjavo perila večkrat dnevno.
Kožo po umivanju pivnajte in je ne brišite ali drgnite z grobimi brisačami, kar bi vam kožo dodatno razdražilo. Za osušitev kože izberite mehke brisače in jih pogosto menjajte.
Povrhnjica je po umivanju dodatno razdražena in daje občutek oklepa, zato jo je treba negovati z vlažilnimi kremami ali losijoni. Posebej pa bodite pozorni na dlani in podplate, kjer je roževinasta plast debelejša in zahteva dodatno nego s kremami z vsebnostjo sečnine.
Ne pozabite posebno skrbno negovati kožo obnohtnic na rokah in nogah, odsvetujemo rezanje kože. Še posebej bodite pozorni, da operete roke in jih zaščitite po opravljenih gospodinjskih ali drugih opravilih, pri katerih ste uporabljali rokavice.
Posvetite se aerobnim vajam, kolikor vam dopušča vaša psihofizična kondicija.
ZDRAVLJENJE Z OBSEVANJEM
Obsevanje ali radioterapija je način zdravljenja, ki zajema predel kože telesa samo na tistem predelu, kjer gredo obsevalni žarki v njo ali čez njo v globlja tkiva. Poškodbo obsevanega dela kože imenujemo radiodermatitis. Ionizirajoči žarki ob prehodu tkiv poškodujejo celice povrhnjice, ob tem pa poškodovani bazalni sloj le-teh ne more sprotno nadomestiti. Začetek akutne poškodbe se opazi po dveh tednih od začetka obsevanja in traja še nekaj tednov po obsevanju. Dejavniki, ki vplivajo na stopnjo poškodbe, so odvisni od velikosti obsevanega področja, mesta obsevanja, prejetga odmerka obsevanja, splošne občutljivosti in sposobnosti organizma za obnavljanje tkiv.
Intenzivnost stopnje akutne poškodbe ocenjujemo po stopnjah.
STOPNJA 0
- nepoškodovana, ne kaže znakov vnetja, njena funkcija ni okrnjena.
STOPNJA 1
- koža je na videz rdeča, prisotno je suho luščenje povrhnjice.
STOPNJA 2
- vidna je izrazita rdečina, prisotni so otočki vlažnega luščenja, ki so omejeni na kožne gube, zmerna oteklina.
STOPNJA 3
- vlažno luščenje kože izven kožnih gub, pojav krvavitev že po manjših poškodbah.
STOPNJA 4
- razjeda ali nekroza celotne debeline kože, možne spontane krvavitve.
Osnovni koraki za nego kože v času zdravljenja z obsevanjem:
Obsevani predel lahko umivamo ali prhamo z mlačno vodo brez uporabe mila in šampona, osušimo pa z mehko vpojno krpico tako, da se pivna.
Na koži s posebno kožno barvo zarisano obsevalno polje s črtami ali pikami ne odstranjujte namenoma.
Po umivanju ne nanašajte na obsevano polje mastnih ali drugih krem, ki vsebujejo spojine srebra, ostalih kožo dražečih snovi, deodorantov in losijonov z dražečimi dodatki.
Britje z miljenjem in uporaba žiletke ali depilacija za odstranjevanje poraščenosti so prepovedani. Prav tako se izogibajte drugim mehaničnim poškodbam.
Oblačila naj bodo udobna, po možnosti iz naravnih materialov, da lahko vpijejo telesni znoj ob potenju, kroj pa izberite letnemu času primeren. Poleti posezite po krojih, ki vam bodo nudili čim več udobja in neposredne zaščite pred soncem.
Opustite nezdrave razvade, še posebno kajenje.
Postopki nege kože v področju kožnih gub (pazduhe, ingvinalni predel)
Pogostejše umivanje in osušitev za zmanjšanje vlažnosti in ohlajanje. Kožo lahko zaščitimo z nanosom vlažilne hidratantne kreme, ne uporabljamo pa riževega pudra, ker se ta zaradi vlažnosti zlepi v grudice, povzroči dodatno draženje in porast glivic.
Pri drugi stopnji razdraženosti poostrite toaleto in predel čim bolj zračite. Hidriranje kože izvajajte po obsevanju z vlažilno kremo, mesto zaščitite s sterilno vpojno oblogo. Za blažitev vnetja in bolečine polagajte hladne obkladke z 0,9-odstotno raztopino natrijevega klorida.
Pri poškodbi tretje stopnje, ko so vidne razjede tuširajte ta predel z blago antiseptično raztopino organskega barvila, pri obsežni razjedi polagajte obkladke z 0,9-odstotno raztopino natrijevega klorida ali nanašajte zdravilne kreme, ki pospešujejo obnovo tkiva. Rano zaščitite s sterilno silikonsko mrežico, preko nje pa namestite suho sterilno oblogo. Kreme, nanesene tik pred obsevanjem, je treba odstraniti, saj lahko povzročijo večjo akumulacijo žarkov na površini kože.
Pozne posledice obsevalnega načina zdravljenja kože se pojavijo po nekaj mesecih ali letu po zaključenem zdravljenju kot obarvanje - hiperpigmentacije, brazgotinjenje, motnje limfnega obtoka.
NEGA KOŽE PRI KIRURŠKEM NAČINU ZDRAVLJENJA
Kirurgija ima glavno vlogo pri zdravljenju melanoma v fazi diagnostičnega postopka, primarni odstranitvi tumorja, varovalne bezgavke oziroma prizadetih regionalnih bezgavk. V kasnejših fazah pa je vloga kirurgije paliativna - odstranitev tumorskih mas in toaleta kroničnih razjed, ki jih lahko povzroča rast tumorjev v koži in/ali podkožju.
Rana je razjeda povrhnjice in vseh plasti kože, lahko pa nastane tudi z razjedo globljih tkiv navzven.
Nastalo rano uvrščamo med kronične rane in jo negujemo po postopkih standarda za oskrbo kroničnih ran.
Značilnosti in postopki nege
Rosenje in izcedek:
izbira oblog iz vrst močneje vpojnih skupin, da omogočijo vlažno celjenje. Poudarek je na zaščiti okoliškega zdravega tkiva pred razdraženjem. Fiksative za tovrstne obloge izbiramo med koži prijaznejšimi, saj je pri rani z obilnejšo sekrecijo potrebna pogosta menjava.
Neprijetni vonji:
obloga rane, pri kateri je prisoten neprijeten vonj, naj bo tako velika, da se fiksira na zdravo okolico in naredi zaporo celotne rane. Toaleto izvajamo glede na vzrok nastanka vonja.
Krvavitve:
pojav krvavitve je posledica vraščanja malignih celic v kapilare in stene žil. Oskrbimo jo z alginati. Pri toaleti smo pazljivi, ker se krvavitve lahko ponovijo spontano ali ob minimalnih poškodbah.
Oteklina:
oteklina lahko nastane zaradi tumorja ali razraščanja tumorskih celic, ki motijo cirkulacijo krvi in/ali limfe. Oteklino okončine zmanjšamo s sprostitvijo, to je podložitev ali dvig okončine, po presoji uporabimo kompresijska oblačila.
Nekrotične mase:
odmrlo tkivo je pogosto pri tej obliki ran in vzrok za nastanek infektov, zato je treba te nekrotične mase kirurško sanirati, če je le mogoče.
Bolečina:
moteč dejavnik, ki bistveno vpliva na zmanjšano kvaliteto življenja, zato želimo vsem bolnikom posvetiti maksimalno oskrbo in podporo pri odpravi tega simptoma.
Odločitev o načinu zdravljenja je odvisna od razširjenost bolezni (sistemsko zdravljenje, obsevanje, kirurško zdravljenje ali kombinacija teh načinov). Vseh navodil ni mogoče poenotiti, zato je treba vsakega bolnika obravnavati individualno ter ga že pred začetkom predpisanega načina zdravljenja seznaniti o sopojavih in negi kože s pisnim gradivom in dodatnimi napotki glede na pridružene bolezni. Bolnike in svojce usmerjamo tudi v učne delavnice za pridobitev splošnih in ciljnih informacij, ki jih izvajamo v sklopu službe za zdravstveno nego na Onkološkem inštitutu s skupinskim ali individualnim pogovorom. Pri pojavu specifičnega problema nege kože se usmerimo v oskrbo po standardih, ki jih izdaja služba zdravstvene nege.
Onkološki inštitut, Ljubljana
