Z razvojem tehnologije in znanosti se spreminjajo in izpopolnjujejo tudi mavčeve obloge. Na tržišču je veliko različnih mavcev, ki se razlikujejo po sestavi, kvaliteti, načinu uporabe in odstranjevanja. Naloga mavčarjev je poznati vse novosti s tega področja in se permanentno izobraževati. Mavec, ki ga nameščamo, moramo dobro poznati. Samo tako lahko poškodovancem svetujemo, predlagamo, jih opozarjamo. Kljub temu da v mavčarni poškodovanca opozorimo na lastnosti in značilnosti mavca in na to, kako ravnati z okončino v mavčevi oblogi, se jih še vedno veliko vrne na kontrolni pregled s poškodovanim ali uničenim mavcem, ki ga moramo popraviti ali zamenjati. Nekaj je tudi takšnih, ki se oglasijo prepozno, ko so že nastopili zapleti, in je zato treba v bolnišnico. V mavčarni Kliničnega centra na Kliničnem oddelku za travmatologijo v Ljubljani dobijo poškodovanci poleg ustnih navodil še pisna navodila, ki so priložena k izvidu poškodbe in se večinoma nanašajo na klasičen mavec. Zaradi vse pogostejše uporabe sintetičnih mavcev (plastičnih), ki imajo popolnoma drugačne lastnosti, ter imobilizacije z ortozami pa se kaže potreba po posebnih navodilih za vsako posamezno zvrst imobilizacije.
POSTOPEK MAVČENJA
Mavec namočimo v vodo, da postane mehak in primeren za modeliranje. Pri tem se sproži eksotermna kemična reakcija, mavec oddaja energijo oziroma toploto. Zato so naši mavci na začetku topli, pozneje pa se ohladijo. Mavec se trdi od pet do 30 minut in suši dva dni. Zato poškodovancem svetujemo, da po mavčenju počakajo na urgentnem bloku vsaj še 15 min, da ne bi bilo neželene poškodbe mavca. Med sušenjem mora biti mavec nepokrit, da lahko vlaga izhlapeva. Po dveh dneh je mavec suh, popolnoma trden in primeren za obremenjevanje, če nam poškodba to dovoljuje (dokolenski hodilni mavec dobijo poškodovanci pri močnejšem zvinu gležnja in po dveh dneh ga lahko obremenjujejo, medtem ko pri nehodilnem mavcu okončine ne obremenjujejo, ampak si pri hoji pomagajo z berglami, ki jih dobijo v mavčarni). Vendar tudi hodilni mavec ni namenjen pohodom, igranju košarke, kolesarjenju, da ga nebi uničili. Pomemben je tudi način hoje, hoditi moramo tako, da se ne odrivamo s palcem.
Ko se mavec posuši, ga ne smemo zmočiti z vodo, ker ga ta zmehča in poškoduje. Včasih poškodovance pod mavcem srbi. Zaradi vate, ki jo nameščamo pod mavec se to ne bi smelo zgoditi, a če se ta nevšečnost pripeti svetujemo, da s hladnim fenom popihate pod mavcem, dokler vas ne mine. Nikdar pa se ne praskajte! Čeprav srbi globoko, si poškodovanci naj nebi pomagali z različnimi pomagali, kot so igle za pletenje, razne palčke, ostri predmeti… Vsi delčki pomagal, ki ostanejo pod mavcem in tudi svitki potlačene vate, ki nastanejo zaradi praskanja, pa so lahko zelo nevarni, saj pritiskajo na kožo in to lahko povzroči tudi rane. Z ostrimi predmeti, si lahko poškodujete kožo, nastanejo rane, ki se rade okužijo, vse to pa podaljšuje čas zdravljenja. Če pa vas pod mavcem tišči, pa se morate takoj oglasiti v najbližjo zdravstveno ustanovo. Morda vas je kdaj zagrabila želja, da bi si mavec skrajšali, povečali gibljivost, si naredili zračnike? Zdravnik, ki je predpisal mavec, kot ga imate, je menil, da je to najustreznejša imobilizacija za vašo poškodbo, zato take spremembe in posegi niso dovoljeni. O velikosti, odstranitvi in morebitnih spremembah (če bi denimo hoteli klasični mavec zamenjati s sintetičnim) se morate dogovoriti z zdravnikom. Odstraniti pa morate nakit in lak z nohtov poškodovanega uda in se izogibati pesku, travi, umazaniji, in vsemu, kar lahko zleze pod mavec in vam kasneje povzroči nevšečnosti. Ob morebitnih poškodbah mavca ali rdeči oziroma poškodovani koži pa se je treba posvetovati z zdravnikom.
Po vsaki sveži poškodbi nastane popoškodbena oteklina, ki večinoma izgine v nekaj dnevih. V tem času se trudite, posebno prvih 48 ur, imeti poškodovani ud dvignjen od podlage. Pri poškodbi zgornjega uda naj bodo prsti višje od prsnice, pri spodnjem udu pa naj bo peta višje od telesa. Poškodovani ud si podložite tudi med spanjem (z blazino). Telovadite s prsti oziroma izvajajte vaje pod mavcem najmanj pet minut na uro. Vaje in elevacija zmanjšujejo možnost nastanka popoškodbene otekline in pospešijo obtok krvi.
V primeru povečanja bolečine, tiščanja, pekočega občutka, izrazite otekline pod mavcem, otečenih, hladnih, modrikastih prstov, nezmožnosti premikanja palca ali prstov, mravljinčenja in izrazitega smradu pod mavcem se takoj oglasite nazaj v ambulanti.
V mavčarni tudi odstranimo mavec. Mavčar poškodovanca namesti v udoben položaj in ga seznani, kje bo prerezal mavec, ter ga sproti obvešča o postopku dela. Z žago prereže mavec, ga razpre in prereže vato, ki je med kožo in mavcem, nato mavec odstrani s poškodovanega dela telesa. Po odstranitvi si z alkoholnimi robčki očedite kožo.
Kontrolni obisk boste zaključili pri zdravniku, ki lahko odredi še dodatno rentgensko slikanje.
Klinični oddelek za travmatologijo
Klinični center Ljubljana
