Mavčarji in mavčenje

Mavčarjevo delo v zdravstveni negi je zelo specifično. Znanj in spretnosti, ki so osnova našega dela, se v sistemu izobraževanja na zdravstveni šoli ne moremo naučiti. Kot del ekipe, ki sodeluje pri zdravstveni oskrbi pacienta, mora mavčar samostojno obvladati postopke imobilizacije, uporabljati različne materiale in ortopedske pripomočke. Nujno je poznavanje anatomije in fiziologije. Zato se dodatno izobražujemo na strokovnih seminarjih, izmenjujemo izkušnje in spremljamo nove smernice v terapevtski imobilizaciji.
Zaradi tega se zavzemamo za ureditev poklica (kar bo v prihodnje urejeno s poklicno kvalifikacijo in nazivom ortopedski tehnolog/tehnologinja) in posledično za poenotenje doktrine na področju imobilizacije na državni ravni. Od organizacijskih potreb posameznih zdravstvenih zavodov (regionalne bolnišnice) je za zdaj tudi odvisen obseg del, ki jih mora mavčar opravljati na različnih oddelkih poleg svojega primarnega dela v mavčarni.

STATISTIKA POKLICA

Statistična primerjava med posameznimi zdravstvenimi zavodi o številu oskrbljenih pacientov bi bila nerealna, ker ni enotne formule o opravljenih posegih. V bolnišnicah, kjer še ni računalniško podprtega sistema in obdelave podatkov, je težko izvleči primerljive podatke o posegih. Zato so naslednji podatki predvsem za regijske bolnišnice za leto 2005 zgolj informativni.
V treh največjih bolnišnicah Kliničnem centru Ljubljana, Splošni bolnišnici Maribor Splošni bolnišnici Celje, se opravi približno polovica vseh mavčarskih posegov v Sloveniji.

*naravnava kosti v večini primerov v kratkotrajni splošni narkozi
** odstranitev mavca
*** ker večino mavčevih longet , ki so bile nameščene pri lažjih poškodbah, odstranijo v osnovnem zdravstvu, je nesorazmerje med nameščenimi in odstranjenimi mavci

V Splošni bolnišnici (v nadaljevanju SB) Slovenj Gradec je zaposlenih 7 mavčarjev , SB Ptuj (4), SB Brežice (4), SB Novo mesto (5), SB Jesenice (4), SB dr.Franca Derganca Šempeter pri Novi Gorici (7), SB Trbovlje (4), SB Izola (6), SB Murska Sobota (5) in v zdravstvenem domu Postojna (4). Ti so v letu 2005 opravili skupaj približno 45000 mavčenj. Repozicije, odstranitve mavcev, namestitve ortoz in izdane bergle pa se v posameznih zdravstvenih zavodih različno evidentirajo.
V Splošni bolnišnici Murska Sobota tako kot v drugih regijskih bolnišnicah opravljamo mavčarji delo v svoji stroki predvsem dopoldan v delavnikih, popoldan, ponoči in ob vikendih pa dela, povezana z zdravstveno nego v kirurški urgentni ambulanti. Ker je večino časa v mavčarni zaposlen samo en mavčar, ob večjih posegih priskočijo na pomoč zdravstveni tehniki iz specialističnih kirurških ambulant. Bolnišnica zdravstveno oskrbuje paciente iz statistične regije Pomurje, tak pa je za okvirno primerjavo izvleček posegov v mavčarni.

V primerjavi z drugimi zdravstvenimi zavodi, kjer oskrbujemo predvsem paciente s svežimi poškodbami in s 24 urno dosegljivostjo, je mavčarjevo delo v ortopedski bolnišnici Valdoltra najbolj specifično. Mavčar dela samo v dopoldanskem času. Največ posegov je povezanih s poškodbami in bolezenskimi stanji hrbtenice, stopala s prsti (halux valgus) ter s sklepi zgornjih in spodnjih okončin. Ker pacienti nosijo imobilizacijo praviloma daljši čas, se pogosto namesto klasičnega mavca namešča sintetični mavec. Ta je lažji, bolj trpežen, prijazen do kože, vodoodporen in zato bolj sprejemljiv za pacienta. Pri otrocih z nepravilno oblikovano hrbtenico (skolioza in kifoza) mavčar namešča ortoze, ki jih ob kontrolnih pregledih pravilno prilagodi telesu in po potrebi popravi.

DELO MAVČARJEV

Kateri so vzroki za veliko število poškodovancev in pozneje obravnavanih pacientov v mavčarni?
Največkrat pride do poškodb pri vsakodnevnih opravilih, rekreaciji in prostočasnih dejavnostih. Velikokrat se vzroki za poškodbe ciklično ponavljajo in so zelo odvisni od letnega časa. Pozimi je poleg standardnih poškodb na smučiščih, kot so poškodbe kolen in zlomi golenic, največji sovražnik celih kosti poledica. Padec na poledenelem terenu se pri odraslem človeku pogosto konča z zlomom zapestja. Poleti, ko smo ljudje bolj telesno dejavni, se poveča tudi možnost poškodb. Vzroki za poškodbe pri rekreaciji in delu so ponavadi: prevelika samozavest, hitrost, precenjevanje svojih sposobnosti, utrujenost proti koncu dela in premajhna pozornost zaščiti pri delu in športu (varnostni pripomočki, ščitniki za komolce, kolena in zapestja, čelada) ter seveda prometne nesreče.
Če se poškodujemo, poškodovani del začasno imobiliziramo do prihoda v bolnišnico, pri poškodbah roke pa najprej snamemo nakit, predvsem prstane. Začasno imobilizacijo lahko improviziramo (deščice, karton, časopis, trikotna ruta…). Če je že na pogled viden prelom ali izpah, zaradi morebitne splošne narkoze ne zaužijmo hrane in pijače (tudi vode ne). Poškodovano mesto hladimo, ledu pa ne smemo položiti neposredno na kožo (zavijemo ga v tkanino). Pri hujših poškodbah, denimo poškodbah hrbtenice, nudimo poškodovancu prvo pomoč, da ni življenjsko ogrožen in počakamo na reševalce. Z morebitnim nepravilnim načinom bi namreč lahko škodovali.
Preden pride pacient v mavčarno, mu kirurg ali ortoped po pregledu in opravljeni diagnostiki določi način imobilizacije. Zdravnik s pomočjo mavčarja in sodelujoče ekipe po potrebi naravna zlomljeno kost ali izpah pred dokončno imobilizacijo. Mavčar mora pacienta seznaniti s posegom. Po namestitvi imobilizacije mu da navodila in ga opozori na možne zaplete. Če pacient upošteva navodila in aktivno sodeluje pri zdravljenju, se skrajša doba okrevanja in vrnitev v normalno življenje. Pri poškodbah spodnje okončine pacientu ponavadi izdamo ortopedski pripomoček - bergle. Načinov hoje z berglami je več, za paciente v mavčarni pa je predvsem pomembna t.i. tritaktna hoja. Pacientu izdamo dve bergli in ga naučimo pravilne hoje.

Začetni položaj. Pacient stoji vzravnano z iztegnjenimi rokami, ramena so vzravnana.		Obe bergli istočasno položi naprej s poškodovano nogo. (Dokler se pacient ne sme opirati na poškodovano nogo, jo prestavlja tik nad tlemi, ko mu kirurg odredi delno obremenitev do določene teže, pa doma na tehtnici preveri dovoljeno obremenitev in tako pridobi občutek za pravilno hojo).		Težo telesa prenese na bergle in prestopi z zdravo nogo.

Imobilizacija s klasičnim mavcem že dolgo ni več edina izbira za konzervativno zdravljenje poškodb. Pacientom so na voljo različne ortoze in sintetični mavci, ki pa jih morajo praviloma v celoti ali delno doplačati. V bolnišnicah po Sloveniji je različno urejena dobava teh mavcev in najboljše je, da pacient povpraša mavčarja in ta mu razloži prednosti in možnosti namestitve. Predvsem pri svežih poškodbah sintetičnega mavca ne priporočamo zaradi možnih zapletov (oteklina). Prav tako ne po repozicijah zaradi morebitne poznejše korekcije in namestitve novega mavca (samoplačnik).