Patronažno varstvo je del javnega zdravstva in sodi med storitve osnovnega zdravstvenega zavarovanja. Organizirano je kot organizacijska enota osnovnega zdravstvenega varstva v zdravstvenih domovih ali kot samostojna služba. Nosilka dejavnosti patronažne zdravstvene nege je višja medicinska sestra ali diplomirana medicinska sestra, ki je zaposlena v javnem zavodu ali službo opravlja kot samostojno dejavnost (koncesija), vendar je vključena v mrežo javnega zdravstva.
Patronažno zdravstveno varstvo najpogosteje izvajamo na varovančevem/bolnikovem domu, lahko tudi v zdravstvenem domu in v lokalni skupnosti. Služba deluje med 7. in 20. uro, ob nedeljah in praznikih po načrtu. Vsaka patronažna medicinska sestra naj bi pokrivala teren s približno 2400 prebivalci – to je lahko le nekaj stolpnic v mestu ali pa kup vasic in zaselkov. V procesu patronažne zdravstvene nege obravnavamo posameznika, njegovo družino, lahko tudi celo skupnost.
V patronažnem varstvu je timsko delo nepogrešljivo. Patronažna medicinska sestra je član negovalnega in zdravstvenega tima, kar pomeni, da vsaka ves čas sodeluje s svojimi sodelavkami. Pogosto si izmenjujemo izkušnje, si pomagamo z nasveti ali celo gremo skupaj na teren. Redno sodelujemo tudi z drugimi strokovnjaki, predvsem s splošnimi zdravniki, zdravniki družinske medicine. Patronažna medicinska sestra mora načrtovati svoje delo in ga ob izvajanju tudi vrednotiti in zabeležiti.
Področja dela v patronažnem varstvu so:
- zdravstveno-socialna obravnava posameznika, družine in
- skupnosti;
- zdravstvena nega otročnice in novorojenčka na domu;
- zdravstvena nega bolnika na domu.
Zdravstveno–socialno obravnavo posameznika, družine in skupnosti ter zdravstveno nego otročnice in novorojenčka na domu uvrščamo med preventivno dejavnost. Število preventivnih obiskov je omejeno na:
- šest patronažnih obiskov pri novorojenčku in dojenčku v prvem letu starosti in dva dodatna obiska pri slepih in invalidnih materah;
- patronažni obisk pri otroku v drugem in tretjem letu starosti;
- dva patronažna obiska na leto pri slepih in slabovidnih z dodatnimi motnjami v starosti od 7 do 25 let, če so ti v domači oskrbi;
- patronažni obisk pri nosečnici v zadnjem trimesečju nosečnosti;
- dva patronažna obiska pri otročnici;
- dva patronažna obiska zavarovane osebe, stare nad 25 let (bolniki z aktivno tuberkulozo, bolniki z mišičnimi in živčno-mišičnimi obolenji, paraplegiki in tetraplegiki, bolniki z multiplo sklerozo in cerebralno paralizo, osebe z motnjami v razvoju, invalidi, bolniki s kroničnimi obolenji, osebe, stare nad 65 let);
Izvajamo lahko tudi programirano zdravstveno vzgojo v družini, lokalni skupnosti in skupinah (skupine za samopomoč, klubi in društva, zdravstvenovzgojna predavanja, delo z malo skupino); na primer merjenje krvnega tlaka, sladkorja in holesterola v krvi v lokalni skupnosti starejšim občanom dvakrat mesečno.
NEGA BOLNIKA NA DOMU
Zdravstvena nega bolnika na domu sodi med kurativno dejavnost. Priporočeno je, da naj bi patronažne medicinske sestre opravile več kot polovico preventivne dejavnosti, vendar se v zadnjih letih dogaja, da je čedalje več zdravstvene nege na domu. Vsak dan opravimo veliko prevez (golenje razjede, rane zaradi pritiska), dajemo injekcije proti bolečinam, kontroliramo vitalne znake, merimo krvni tlak. Te spremembe nastajajo zaradi staranja prebivalstva in zaradi zgodnjih odpustov iz bolnišnice. Zdravstvena nega na domu se načrtuje in izvaja izključno po naročilu (delovnem nalogu). Delovni nalog je hkrati obrazec, preko katerega Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije preverja skladnost storitev z omejitvami. Frekvenca kurativnih obiskov in trajanje zdravstvene nege sta odvisna predvsem od zdravstvenega stanja bolnika in njegovih socialno-ekonomski zmožnosti. Negovalne intervencije, ki jih izvajamo patronažne medicinske sestre so, na primer: preprečevanje nastanka razjed zaradi pritiska, poučevanje, oskrba stom, dajanje injekcij, preveze ran, urinska kateterizacija pri ženskah, odvzem materiala za laboratorijske preiskave, merjenje krvnega tlaka, dajanje klizme, odvzem šivov, kontrola zdravstvenega stanja... Vsak patronažni obisk medicinske sestre dokumentiramo v predpisane obrazce in ovrednotimo. Včasih več časa kot sam obisk vzamejo nadaljnje intervencije in koordinacija z drugimi službami.
VSI PRIPOMOČKI PATRONAŽNE SESTRE
Patronažne medicinske sestre potrebujemo za izvajanje svojega dela ustrezno torbo (nahrbtnik), torbo za obiske novorojenčka, v zadnjem času zelo pogosto tudi tehtnico za tehtanje novorojenčkov, po potrebi aparat za merjenje protrombinskega časa.
V torbi so aparat za merjenje krvnega tlaka, po potrebi aparat za merjenje krvnega sladkorja in holesterola v krvi, fiziološka tekočina (za čiščenje ran), različni materiali/obloge za rane, obliže, mazila, obvezilni material, po potrebi set za dajanje klistirja, pripomočki za odvzem laboratorijskega materiala, 70% alkohol, alkoholne krpice, zbiralnik za ostre predmete, brizge in injekcijske igle, preiskovalne in sterilne rokavice, obuvalo za enkratno uporabo, maska, predpasnik, sterilni inštrumenti (pincete, peani, škarje), razkužilo za roke in za površine, evidenčni kartončki za merjenje krvnega tlaka ali sladkorja, osebne vizitke, pisala, zdravstvenovzgojni material (letaki, zloženke, knjižice), prenosni čitalnik, identifikacijska kartica.
V torbi, ki jo potrebujemo za obisk novorojenčka so 70% alkohol, fiziološka raztopina, podveze za popek, set za čiščenje popka, mazila, razkužilo za roke, različna gradiva in informacije.
Obisk varovanca na domu je odvisen od tega, ali se z varovancem že poznamo ali gre za prvi obisk, ali gre za planiran obisk ali za obisk po naročilu zdravnika. Vsekakor je pri obisku na domu najpomembnejši pristop, saj prihajamo na dom varovanca / bolnika. Pri delu z ljudmi smo prijazne, tople, odprte in strokovno usposobljene. Pri prvem obisku se predstavimo in zelo pomembno je, da se znamo prilagoditi ljudem. Navadno povprašamo, kam se lahko usedemo oziroma kje se lahko pogovorimo, kje naj naredimo prevezo, kje naj damo injekcijo, kje naj pogledamo novorojenčka. Vse, kar delamo, sproti razložimo, dobro poslušamo in skušamo pomagati. Pri zdravstvenovzgojnem delu poleg pogovora pustimo čim več pisnih informacij, da jih lahko varovanec kasneje prebere. Vedno pustimo vizitko s svojimi podatki in telefonsko številko, kamor nas lahko pokličejo. Pri vsakem obisku, pri katerem ugotovimo, da potrebujemo pomoč drugih strokovnjakov (največkrat je to osebni zdravnik), ga o tem tudi obvestimo na posebnem obrazcu in se z njim pogovorimo. To sodelovanje je nujno, kajti pogosto ob obisku na domu opazimo stvari, ki jih ne moremo razrešiti sami. Tako tudi zdravnik ve, kaj se dogaja z njegovim varovancem. Velikokrat je potreben hkraten obisk zdravnika in tudi patronažne medicinske sestre, zato sta nujna dobra komunikacija in sodelovanje.
Danes se veliko govori o kontinuiteti zdravstvene nege, kar pomeni, da spremljamo varovanca / bolnika ves čas – od odpusta iz bolnišnice do zaključka obravnave. Prenos informacij o varovancu / bolniku pa mora biti natančen, podroben, pravočasen in povraten. Ob tem je pomembno, da so vse informacije zabeležene in da se osebne podatke tudi varuje. Patronažne medicinske sestre smo tako ves čas v povezavi z drugimi strokovnjaki. V svetu poznajo tudi tako imenovano družinsko medicinsko sestro (family nurse), ki pa deluje podobno kot patronažna medicinska sestra – je del zdravstvenega in negovalnega tima, pogosto tesno sodeluje z zdravnikom družinske medicine in je nosilka predvsem preventivnih dejavnosti (zdravstvena vzgoja, promocija zdravja).
Zdravstveni dom Ljubljana, enota Moste-Polje