Osteoporoza je bolezen starejših ljudi. Zaradi neprepoznane in nezdravljene osteoporoze si bosta do 80. leta starosti zlomila kost vsaka tretja ženska in vsak osmi moški. Najpogosteje pride do zloma vretenca, kolka ali roke tik nad zapestjem. Ob tem je treba vedeti, da je tveganje ženske, da umre zaradi komplikacij zloma kolka, enako tveganju za smrt zaradi raka dojke.
Kosti se vse življenje neprestano prenavljajo. Tvorba kosti prehiteva njeno razgradnjo, vse dokler ne dosežemo največje kostne mase, kar se zgodi nekje do 30. leta starosti. Kasneje se začne postopna izguba kostne mase, ki se močno pospeši pri ženskah v prvih letih po menopavzi, nato pa se pri obeh spolih odvija enako hitro. Ker imajo ženske na splošno manjšo kostno maso kot moški in imajo poleg tega še obdobje hitre izgube kostne mase po menopavzi, ni presenetljivo, da je med bolniki z osteoporozo kar 80 odstotkov žensk.
Kosti si lahko predstavljamo kot bančni račun, na katerem je le toliko kosti, kot je na račun naložimo. Osteoporoza je zato dosti bolj verjetna, če v mladosti ne dosežemo najvišje kostne mase.
Vseh vzrokov za osteoporozo še ne poznamo. Znani so le nekateri dejavniki, ki močno povečajo tveganje zanjo. Ti dejavniki tveganja so ženski spol, starost, teža pod 60 kg, sorodniki z osteoporozo ali pogostimi zlomi, zgodnja menopavza pred 45. letom, prehrana z malo kalcija in vitamina D, telesna neaktivnost, kajenje in pretirano uživanje alkohola. Tudi nekatera zdravila, predvsem glukokortikoidi, so pogost, pomemben in včasih spregledan dejavnik tveganja v razvoju osteoporoze. Če je osteoporoza samo spremljevalka drugih bolezni (npr. nezadostnega delovanja spolnih žlez pri ženski ali moškem, bolezni ščitnice, ki izloča preveč ščitničnih hormonov, prekomernega delovanja obščitnic, vnetne bolezni črevesa, celiakije, bolezni jeter, bolezni kostnega mozga, revmatoidnega artritisa itd.), govorimo o sekundarni osteoporozi, kar pomeni, da je nujno zdraviti tudi osnovno bolezen, če želimo izboljšati kostno gostoto.
MOGOČE JO JE PREPREČITI
Osteoporozo je mogoče preprečiti. Govorimo o štirih stopnjah preprečevanja osteoporoze. Vsaka od njih sama po sebi ne zadošča, vse skupaj so pogosto učinkovite:
- Uravnotežena prehrana, obogatena s kalcijem in vitaminom D
- Redna telesna dejavnostZdrav način življenja brez kajenja in prekomernega uživanja alkohola
- Pravočasno merjenje kostne gostote in uvedba zdravil, če je to potrebno
Kalcij je nujno potreben za kosti. Če ga zaužijemo premalo, se mora sproščati iz kosti, kjer je kar 99 odstotkov vsega kalcija v telesu. To ima za posledico znižanje kostne gostote in zvečanje tveganja za zlome. Priporočeni dnevni vnos kalcija se s starostjo spreminja in znaša od 1000 do 1500 mg na dan. Najbolj enostavno in najbolj naravno je, če zaužijemo predpisano dnevno količino kalcija s hrano. Odličen vir kalcija so manj mastno mleko in mlečni izdelki, za tiste, ki mleka ne prenašajo, pa priporočamo uživanje jogurtov in trših sirov. Druga, nemlečna hrana običajno zagotovi še 300 mg kalcija na dan. Odsvetujemo močno slano hrano z veliko beljakovinami, ki pospeši izgubo kalcija skozi ledvice. Včasih je treba kalcij vendarle nadomeščati s tabletami. Na voljo so številni preparati, ki vsebujejo kalcij, najpogosteje kalcijev karbonat, ki ga je treba jemati s hrano. Pomembno je vedeti, kakšna je vsebnost uporabnega (elementarnega) kalcija v tableti (v 1000 mg tableti kalcijevega karbonata je npr. 400 mg uporabnega oziroma elementarnega kalcija). Kalcij se bolje izkoristi, če zaužijemo le 500 mg elementarnega kalcija ali manj naenkrat, in sicer popoldan ali zvečer.
Vitamin D omogoča, da pride kalcij iz črevesja v kri in kost in je tako ključen za zdrave kosti. Nastaja v koži pod vplivom sončnih žarkov. Zadošča, če vsak dan izpostavimo soncu obraz in roke do komolcev za vsaj 15 minut. Sposobnost nastajanja vitamina D v koži se s staranjem zmanjšuje, tako da postanejo pomembni tudi viri vitamina D v prehrani. To so z vitaminom D obogateni mlečni izdelki, jajčni rumenjak, morske ribe (sardine, slaniki, losos, tuna) in jetra. Dodatek vitamina D vsebujejo tudi nekatere kalcijeve tablete in multivitaminski preparati. Tudi mlajšim včasih svetujemo dodatek vitamina D vsaj v zimskih in jesenskih mesecih. Priporočena dnevna količina vitamina D je 400–800 IU (10–20 mikrogramov).
Telesna dejavnost je pomembna za gradnjo in vzdrževanje močnih kosti in mišic vse življenje. Kosti se, podobno kot mišice, odzovejo na telesno vadbo tako, da postanejo močnejše in gostejše. Za močne kosti so ključne predvsem tiste aktivnosti, kjer kosti in mišice delujejo proti težnosti, torej tek, hoja, hoja po stopnicah, ples, igranje z žogo. Koristne so tudi vaje z utežmi ali na fitnes napravah. Enostavno je vključiti vadbo v vsakdanje življenje, tako da gremo peš na delo ali v trgovino. Pri že izraženi osteoporozi se je treba izogibati aktivnostim z veliko možnostjo padca in vajam, ki zahtevajo močne ali sunkovite gibe oziroma povzročajo pretiran napor v določenem delu telesa (npr. trebušnjaki).
MERJENJE KOSTNE GOSTOTE
Osteoporoza pred pojavom zlomov ne povzroča nikakršnih težav, zato jo imenujemo tudi tiha bolezen. Edini način, da jo pravočasno odkrijemo in zdravimo, je merjenje mineralne kostne gostote. Merimo jo s posebno napravo DXA, ki deluje na osnovi rentgenskih žarkov. Metoda je varna, saj je sevanje izrazito nizko, kar 10 do 15 krat nižje kot pri običajnem Rtg slikanju pljuč. Meritev je opravljena v nekaj minutah, neboleče in zelo natančno. Na ta način lahko napovemo, kakšno je tveganje za zlom. S ponovnimi meritvami ocenimo izgubo kostne mase ali pa spremljamo učinek zdravljenja osteoporoze. Meritev kostne gostote naj bi opravili vsi z dejavniki tveganja (zgodnja menopavza pred 45. letom ali izostanek menstruacije za več kot eno leto, zdravljenje z glukokortikoidi več kot tri mesece, nizka telesna teža pod 60 kg, zlom kolka pri manjši poškodbi v ožji družini, bolezni, ki povzročajo sekundarno osteoporozo) in tisti, ki so utrpeli zlom pri manjšem padcu ali poškodbi. Na aparat DXA sodijo tudi tisti, ki so jim ugotovili zlom vretenca ali posumili na nizko kostno gostoto z Rtg, ali pa so se od mladosti bistveno znižali oziroma upognili. Ker lahko znižanje kostne gostote v območje osteoporoze pomeni tudi drugo kostno bolezen, je treba pred pričetkom zdravljenja opraviti predpisane laboratorijske preiskave za izključevanje teh bolezni.
Čeprav osteoporoze za zdaj še ni mogoče dokončno pozdraviti, poznamo zdravila, ki upočasnijo ali zaustavijo njeno napredovanje. Zdravila delimo na dve veliki skupini. Velika večina je tistih, ki zavirajo razgradnjo kosti: bisfosfonati, estrogeni, raloksifen in kalcitonin. V drugi skupini zdravil, ki spodbujajo tvorbo nove kosti, je za zdaj le teriparatid. Stroncij je novo zdravilo, ki ima lastnosti obeh skupin.
Bisfosfonati so nehormonska zdravila, ki delujejo le na kost. Vežejo se na njeno površino in zavirajo delovanje celic, ki kost razgrajujejo. Na ta način prevlada izgradnja kosti in kostna gostota se zviša. Stranski učinki so redki in zanemarljivi, če se zdravila jemlje točno po priloženih navodilih. Ob neupoštevanju navodil za jemanje lahko pride do draženja ali celo do razjede požiralnika.
Alendronat in risedronat sta novejši zdravili iz te skupine, za kateri je dokazano, da zmanjšata tveganje za zlom vretenc in kolka za približno 50 odstotkov.
Etidronat je starejši bisfosfonat, ki dokazano zmanjšuje tveganje za zlome vretenc, ne pa tudi za zlome kolka. Nadomestno hormonsko zdravljenje pomeni nadomeščanje ženskih spolnih hormonov, ko jih jajčniki prenehajo izdelovati v obdobju menopavze. V letu 2002 so zanesljivo dokazali, da zmanjša tveganje za zlom vretenc, zlom kolka in druge nevretenčne zlome, zmanjša pa tudi tveganje za rak debelega črevesa. Žal se je obenem izkazalo, da ženski spolni hormoni zvišajo tveganje za rak dojke, možgansko kap, koronarno srčno bolezen in venske strdke. Takšni nezaželeni učinki se zlasti izrazijo pri dolgotrajnem jemanju (več kot 5 let). Zaradi teh podatkov lahko zdravnik predpiše ženske spolne hormone za preprečevanje ali zdravljenje osteoporoze le za kratek čas (do 5 let, če ne gre za zgodnjo menopavzo pred 45. letom) v primeru, če gre istočasno tudi za izrazite menopavzalne težave.
Raloksifen spada v novo skupino zdravil, ki jih imenujemo selektivni modulatorji estrogenskih receptorjev, za katere je značilno, da se v določenih tkivih obnašajo kot ženski spolni hormoni (estrogeni), v drugih pa ravno nasprotno. Je nehormonsko zdravilo, za katerega je dokazano, da zmanjšuje tveganje za zlome vretenc za približno polovico. Ni dokazov o zmanjševanju tveganja za zlome kolka, zmanjša pa se tveganje za nekatere oblike raka dojke.
Kalcitonin je hormon, ki ga izločajo posebne celice ščitnice in običajno sodeluje v uravnavanju serumskega kalcija. Ker je beljakovina, je v obliki tablet neučinkovit, zato ga dajemo v obliki podkožnih injekcij, še pogosteje pa v obliki nosnega pršila. Zadošča en vpih zdravila na dan. Zmanjšuje tveganje za zlome vretenc, ni pa podatkov o zmanjšanju tveganja za vse druge zlome. Zmanjšuje tudi bolečine ob osteoporoznem zlomu.
Teriparatid je sintetična oblika hormona žlez obščitnic. V obliki podkožnih injekcij enkrat na dan močno zmanjša tveganje za zlom vretenc, kolka in druge zlome. Pospešuje gradnjo nove kosti in je rezerviran za bolnike z najhujšimi oblikami osteoporoze.
Stroncij je povsem novo zdravilo za osteoporozo, ki zavira kostno razgradnjo, istočasno pa spodbuja izgradnjo nove kosti. Odlikujeta ga dobro prenašanje in učinkovito zmanjševanje tveganja za vretenčne in nevretenčne zlome.
Poleg zdravljenja z zdravili je pomembno tudi preprečevanje padcev, saj vsako leto pade približno tretjina ljudi, starih 65 let ali več. Če so kosti porozne, se namreč marsikateri padec konča z zlomom. Ocenjujejo, da v Evropi vsakih 30 sekund pride do zloma zaradi krhkosti kosti.
Če pri preprečevanju in zdravljenju osteoporoze ne bo pomembnega napredka, se bo zaradi staranja prebivalstva število takšnih zlomov v naslednjih 50-tih letih podvojilo.
KO za endokrinologijo,
diabetes in metabolne bolezni
