Oljka je simbol sredozemske krajine in njena tipična predstavnica. S svojo slikovitostjo navdihuje slikarje, pesnike in nam z najžlahtnejšim sokom mediterana poklanja zdravje in lepoto. V Sloveniji imamo dobre naravne pogoje in znanje za ekološko pridelavo oljk. Velika biotska pestrost, dobre zračne lege in znanje o pravilni zasnovi in ukrepih v oljčniku omogočajo oljkarjem, da se uspešno preusmerijo v ekološko oljkarstvo. Zavest, da je potrebno zmanjšati onesnaženje s fitofarmacevtskimi sredstvi, poskrbeti za okolje in zdravje, narašča tako pri pridelovalcih kot pri potrošnikih. Pestrost kulturnih in samoniklih rastlin v oljčniku ter živali na paši nam zagotavljajo kakovostno hrano in večjo kvaliteto bivanja. 4

Biotska pestrost, koristne rastline v oljčnikih in večnamenska raba prostora


Z oljko je v Sloveniji posajenih 2000 ha, preko 2000 oljkarjev jo neguje in pobira njene sadove. Pridelujemo jo na skrajnem severnem območju pridelave in občasno nas prizadenejo pozebe. Skromna, primerna tudi za skeletna tla, je pogosto posajena na terasah, kjer za druge kulturne rastline niso dovolj dobri pogoji. Oljka je dolgoživa rastlina in nas vzpodbuja k dolgoročnemu razmišljanju. Učinkovito gospodarjenje na daljši rok upošteva tudi ohranjanje naravnih virov. Trajnostno kmetijstvo povečuje rodovitnost tal, ne onesnažuje okolja in ohranja biotsko raznolikost. Zagotoviti pa mora tudi gospodarnost pridelave, da bodo mladi ostajali na kmetijah.

SOUSTVARJANJE

Pretirano poudarjanje tekmovalnosti je pripeljalo do hude krize. V današnji potrošniški družbi smo že skoraj pozabili, da je sodelovanje v boju za preživetje pomembnejše od tekmovalnosti. Življenje je obstalo zato, ker sobiva v simbiotskih odnosih. Če bi obstajali le borba in tekmovalnost, življenje ne bi bilo mogoče. Zaradi tekmovalnosti in pohlepa imamo onesnaženo okolje, nepravične odnose v družbi in med drugim tudi veliko poceni hrane, ki je pogosto vprašljive kakovosti. Na srečo pa je vedno več ljudi, ki se zaveda pomena neoporečne hrane, pridelane na naravi prijazen način. Vse bolj je prisotno zavedanje, da kvalitetno življenje omogočajo neonesnaženo okolje in pravični socialni odnosi. Pristni medčloveški odnosi, poštenost, sproščeno vzdušje in radovednost povečajo kreativnost in na ta način dobimo nove, boljše rešitve tudi v pridelavi hrane.
Nove tehnologije pripomorejo k večji kvaliteti življenja, le če sočasno upoštevajo etiko v medsebojnih odnosih vseh nas na tem planetu. Smo le del narave, živimo z njo in od nje. Za dobre rešitve je potreben celosten pristop, različno znanje in intuicija. Biotska pestrost, koristne rastline v oljčnikih in večnamenska raba prostora. Ekološka pridelava ni pridelava ene same kulture, zato pri ekološki pridelavi oljk posebno pozornost namenjamo sožitju v oljčniku. Večnamenska raba prostora z veliko biotsko pestrostjo zagotavlja stabilnejši sistem. Rastline in živali se lahko med seboj dopolnjujejo, podpirajo, nudijo nam hrano, začimbe, zdravila, energijo, izboljšujejo rodovitnost tal, preprečujejo erozijo itd.
V oljčnikih je zaželena čim bolj pisana paleta samoniklih in kulturnih rastlin ter pestrost živalskega sveta. Za to je več razlogov: vzdrževanje naravnega ravnovesja, ugoden vpliv na rodnost tal, zmanjšanje tveganja v pridelavi in trženju različnih kulturnih rastlin, enakomernejša razporeditev dela med letom, boljša izraba prostora in ustvarjanje privlačne kulturne krajine z raznolikostjo in barvitostjo. Potrebno pa je dobro poznavanje lastnosti vseh rastlin, da pri mešanih kulturah ustvarimo sinergijo. Pri izboru rastlin upoštevamo naše rastišče, mikroklimo in možnost namakanja.
Rastline so koristne na več načinov – primerne so za našo prehrano, uporabljamo jih kot začimbe, dišavnice, zdravilne rastline, omogočajo razvoj koristnih žuželk, obogatijo tla z organsko snovjo in dušikom, dajejo nam les, so medonosne, paša za živali ipd. Čim več koristnih funkcij imajo, toliko bolje. Ne smemo zanemariti tudi estetskega in duhovnega vidika. Bivanje v naravi in občudovanje njenih lepot pozitivno vplivata na naše dobro počutje in zdravje.

KORISTNE RASTLINE

V oljčniku imamo tudi koristne rastline, ki so pomembne za razvoj koristnih žuželk (predatorjev). Rastline predstavljajo hrano in zavetje številnim živalim. Samonikla vegetacija ob robu oljčnika, suhozidi, nepokošeni deli oljčnika (npr. brežine) in kali tvorijo različne ekološke niše za živali in pripomorejo k naravnemu ravnovesju. Za mnoge koristne živali so pomembne cvetoče rastline: kobulnice (npr. rman, koromač), slak, lepljivi oman, kapre, brnistra. Nekatere rastline so še posebej pomembne za plenilce in parazitoide, s katerimi želimo zmanjšati tveganje za prerazmnožitev škodljivcev. Na lepljivem omanu smo tudi z našimi opazovanji potrdili prisotnost dvokrilca Myopites stylata. Na njegovih cvetovih dela šiške, v katerih se nato razvijajo ličinke. V šiškah prezimuje parazitoid Eupelmus urozonus, ki parazitira ličinke oljčne muhe.



Koristne rastline za predatorje pomembnih škodljivcev v oljkah:

  • za predatorje oljčne muhe: žižula, kapre, lepljivi oman, trnata gledičevka,
  • za predatorje oljčnega molja: kapre, bela metlina,
  • za predatorje oljkovega kaparja: kardij, artičoka, mirta , figa, ametitasta možina.


Koristne rastline so potrebne tudi za izboljšanje rodovitnosti tal. Ozelenjena površina vzdržuje ali celo povečuje humus v tleh in preprečuje erozijo. Zelo pomembne za izboljšanje rodovitnosti tal so metuljnice, ki tla obogatijo z dušikom. Od metuljnic so zaželene predvsem različne detelje (bela, podzemna, črna, njivska) in navadna nokota. Rastline z globokimi koreninami, kot sta potrošnik in bela gorjušica, rahljajo globlje plasti tal.
Za trajno ozelenitev v nasadu priporočamo čim bolj pestro sestavo rastlin, ki so prilagojene tipu tal in mikroklimi, hkrati pa ne smejo biti preveč konkurenčne oljki.

SAMONIKLE UŽITNE IN ZDRAVILNE RASTLINE

Koromač, divji špargelj, divji česen, blušč, divja rukola, navadni tolščak, zdravilna boraga, uspevajo na površinah, ki jih kosimo le enkrat letno. To so lahko robovi oljčnika, brežine teras, neizkoriščene manjše površine. Tu lahko nabiramo tudi zdravilne rastline, kot so šentjanževka, navadni ožepek, bolhač, zdravilna boraga, materina dušica. Samonikle so tudi začimbe, kot sta timijan, šetraj. Na površinah v oljčniku, kjer večkrat letno kosimo (običajno dva do trikrat), lahko nabiramo užitne samonikle rastline, kot so potrošnik, regrat, plešec, divja pesa, rman. Pestra paleta divjih sadnih rastlin, kot so dren, skorš, glog, črni bezeg, črni trn, lešnik, nešpla, divje robide, šipek, nam lahko nudijo živice ali pa ohranimo le posamezna drevesa, grme.

PRIDELAVA RAZLIČNIH KULTURNIH RASTLIN IN REJA ŽIVALI

Možna je kombinacija oljkarstva z zelenjadarstvom, pridelavo začimb, dišavnic in zdravilnih rastlin, s sadjarstvom, v manjši meri s poljedelstvom in vinogradništvom. Kombinacija z živinorejo ustvarja krogotok hranil. Pri zasnovi novih nasadov imamo več možnosti, da upoštevamo nova znanja in izkušnje. Vsak nasad ima svoje značilnosti, ki jih je potrebno upoštevati. Kakovost tal je lahko zelo različna. Količina padavin skupaj s sposobnostjo tal za zadrževanje vode in možnostjo ali nemožnostjo namakanja nam narekuje izbor kultur. Na suši najbolj izpostavljenih tleh bomo sadili žajbelj, sivko, rožmarin in timijan. Artičoke, fige, mandelj, češnje, granatno jabolko, žižola ter trta za dobre pridelke zahtevajo že boljša tla, na mikroklimatsko zelo ugodne lege pa lahko posadimo tudi mandarine. Na globokih tleh in kjer je možnost namakanja, pa je izbor primernih rastlin še večji.
Oljkarstvo je bilo v slovenski Istri najpogosteje povezano s pridelavo vrtnin. Na mikroklimatsko ugodne lege se je sadilo predvsem zgodnje spomladansko in prezimno zelenjavo: grah, nizek fižol, solato, radič, peteršilj, zgodnjo čebulo, špinačo, motovilec. Razdalje med vrstami oljk so bile večje – 10 in več metrov. Pridelava zelenjave je bila brez namakaja, to pa danes ni več gospodarno.
Vendar so tudi danes možnosti kombinacije oljkarstva z zelenjavarstvom. V mladih oljčnikih si zagotovimo dodaten dohodek s prej naštetimi vrtninami, v starejših nasadih pa nam ozelenjena površina nudi možnosti za nabiranje regrata, divje cikorije, koromača, rukole. Manjše površine, ki jih oljke ne zasedajo, so lahko posajene z artičoko, divjimi šparglji, zelišči.
V starih oljčnikih so skoraj vedno rasla tudi sadna drevesa. Najbolj pogosto srečamo fige in češnje. Prisotne pa so tudi marelice, mandelj, oreh, hruške, jablane, slive, zelo redko tudi skorš.
Tudi danes je smiselno posaditi za samooskrbo posamezna drevesa. Priporočamo sadne vrste, ki imajo podobne zahteve kot oljka. Odporne morajo biti na sušo in primerne za dobro osončene južne lege. Zaželeno je, da ne potrebujejo skrbne nege, predvsem pa ne varstva pred boleznimi in škodljivci. Vsem tem kriterijem ustrezajo: fige, žižule, granatna jabolka, kaki, mandelj, skorš, dren. Med manj zahtevne sodijo tudi češnje in za mikroklimatsko zelo ugodne lege tudi mandarine.

OLJKE IN ŽIVALI

Dvonamenska raba oljčnika in reje živali je zanimiva, saj živali oljke gnojijo s svojimi iztrebki, rahljajo tla (kokoši) in na najcenejši način vzdržujejo površino v oljčnikih. Počutje in zdravje živali na paši je boljše – to je hkrati najcenejši način prireje kakovostnih živil: mleka, mesa in jajc.
V Sredozemlju so že od nekdaj zelo pogosto v oljčnikih pasli ovce. Na zelo kamnitih tleh in razgibanem terenu, kjer je obdelava z mehanizacijo nemogoča, ovca vzdržuje travno rušo. Preveliko število ovc pa lahko povzroča škodo tudi na oljkah, ki pojedo spodnje veje. Reja kokoši je za trajne nasade najzanimivejša. Kokoši ne delajo nobene škode v oljčniku, le dva do tri tedne pred obiranjem, jih je potrebno odstraniti iz nasada zaradi svežih iztrebkov, ki bi umazali mreže ob obiranju. Največjo oviro za rejo predstavljajo lisice, ujede, kune in potepuški psi. Kokoši se hranijo z žuželkami, z mladimi rastlinami in odpadlimi sadeži. Koristne so tudi pri zatiranju škodljivcev. Večino hrane si kokoši same najdejo na paši. Konji so izrazito pašne živali, ne marajo grenkega okusa oljčnih listov in so zato primerni za oljčnik. Oljčniki z večjimi razdaljami so za njih zelo primerni, za večino nasadov z najpogostejšimi medvrstnimi razdaljami 5-6 m pa so primernejši poniji.

LOKALNO PRIDELANA HRANA

Na našem planetu poznamo približno 20 000 užitnih rastlin, 2000 jih ima pomembnejšo ekonomsko vrednost, le 30 rastlin pa predstavlje 95 % oskrbe z rastlinsko hrano. Na našem jedilniku naj bo čim bolj pestra paleta različne hrane, ki bo zadovoljila naše gurmanske užitke in zagotovila vse potrebne hranilne snovi za naše telo. Hrana je pomembna za naše dobro počutje in zdravje. Uživajmo lokalno pridelano, da zmanjšamo onesnaževanje okolja zaradi transporta. Za svežo zelenjavo in sadje pa je to zelo pomembno zaradi notranje kakovosti – več ohranjenih vitaminov in antioksidantov. Antioksidanti zmanjšujejo oksidacijske procese, na ta način upočasnijo staranje in večajo odpornost proti boleznim. Najbolje je pridelati svežo zelenjavo in sadje kar na svojem vrtu, če pa te možnosti nimamo, kupujmo lokalno pridelano hrano, ki ni bila obdelana s sredstvi za dajšo obstojnost zaradi transporta in zagotavljanja čim daljše obstojnosti na trgovskih policah.
Najboljšo notranjo kakovost dobimo pri sezonsko pridelani hrani, ki je hkrati tudi cenovno najugodnejša. Zelo velika razlika je na primer pri paradižniku, ki je najslajši poleti, pozimi pa nima dobrega okusa, pa še veliko dražji je. Hrana, ki je polnejšega okusa, z več arome, sladkorjev, grenčic je bogatejša s hranilnimi snovmi in antioksidanti. Mleko, jajca in meso pašnih živali so bolj zdrava hrana, ki poveča učinkovitost imunskih sistemov, ki naj bi varovali ljudi pred boleznimi srca in ožilja ter rakom. Meso pašnih živali vsebuje znatno manj kalorij in ima več vitaminov E, A, D in beta karotina kot meso živali, ki jih krmijo s koruzo. Antioksidant lutein zmanjšuje nevarnost odmiranja pomembnih tkiv v očeh in s tem pojava starostne slepote. Zmanjšuje tudi verjetnost pojava raka na dojki ali debelem črevesu. Jajca kokoši, ki se prehranjujejo z zelenjem na pašniku, vsebujejo manj holesterola in manj nasičenih maščob. Zato pa vsebujejo več tistih snovi, ki zmanjšujejo verjetnost pojava raka in bolezni srca ter ožilja. Če se krave molznice pasejo, potem je v njihovem mleku tudi 5- do 7- krat več konjugirane linolne kisline (CLA) kot v mleku krav, ki jih krmijo s koruzo. Strokovnjaki ugotavljajo, da redno uživanje CLA pripomore k uspešnemu preprečevanju različnih rakavih obolenj, srčno-žilnih bolezni, sladkorne bolezni tipa 2 in hkrati ugodno vpliva na koncentracijo holesterola in trigliceridov v krvi.
Oljčno olje je najžlahtnejši sok Sredozemlja. Iz plodov – oljk iztisnemo olje zgolj z mehanskimi postopki brez termične obdelave. Kakovostno olje odlikuje bogastvo biofenolov (anioksidanti) ter v maščobah topnih oblik vitaminov A in E. Učinkovine v kakovostnem oljčnem olju imajo protivnetno delovanje, zmanjšujejo možnost obolevanja za koronarnimi boleznimi, nekaterimi oblikami raka in artritisom. Ugodna sestava maščobnih kislin v oljčnem olju (najmočneje zastopana je enkrat nasičena oleinska kislina) znižuje nivo skupnega in slabega holesterola (LDL) v krvi, zvišuje pa nivo dobrega holesterola (HDL).

PREPOZNAVA KAKOVOSTNEGA OLJČNEGA OLJA

Kako prepoznamo kakovostno oljčno olje? Si kdaj ugriznil v plod oljke? Plod je grenak in pikanten. Kakovostna olja morajo imeti značilnosti zdravega optimalno zrelega ploda. Grenko in pikantno sta značilnosti oljčnega olja. Po barvi olja (v različnih odtenkih od zelene do rumene) kakovosti ne moremo določiti. Vonj je pomemben. Svež vonj po pravkar stisnjenem plodu nam daje upanje, da je olje odlično. Težak vonj, vonj po kislem, zatohlem, plesnivem, žarkem, pregretem – tako olje prav gotovo ni dobro! Če pri vonju ni bilo neprijetnih vonjav, olje poskusimo tako, da ga damo v usta majhno količino in ga postopoma pomikamo od sprednjega dela jezika proti zadnjemu ter večkrat kratko vdihnemo skozi usta in izdihnemo skozi nos. Le na ta način zaznamo oba prevladujoča okusa (grenko in pikantno) in morebitne napake (žarko, plesnivo, po pregretem, po usedlini, po zemlji). Pikantnost in grenkoba sta povezani z večjim deležem biofenolov, ki so antioksidanti in koristni za naše zdravje. Kakovostno oljčno olje je tudi začimba. Ekstra deviška oljčna olja so najvišje kakovosti, dodatno zagotovilo je lahko »zaščitena označba porekla« in »zaščitena geografska označba«.

NAŠE POSLANSTVO

Kmetovanje je način življenja. Poslanstvo kmeta je pridelati kakovostno hrano za zdravje in užitek. To delo moramo imeti radi, da lahko prebrodimo težave. Kupec, ki podpira trajnostno naravnano lokalno gospodarstvo, pripomore k večji blaginji v svojem okolju, hkrati skrbi za cel planet in svoje zdravje. Naj nam bo oljka za zgled in vzpodbudo. Čeprav je občutljiva na pozebo, pa je vendar dolgoživa z veliko obnovitveno sposobnostjo. Desetletja zanemarjena se spet hvaležno odzove na našo ponovno skrb zanjo. Z ljubeznijo nam podarja plodove, z modrostjo prizanaša našim napakam, s toplino svojega lesa nas greje in s sporo ilom miru ustvarja med nami harmonijo.

Irena Vrhovnik, univ.dipl.ing.agr.
Kmetijska svetovalna služba Koper
KGZS - Zavod GO
Banner mojCuker

Banner Kronoterm

Banner Pulz

Več revij