Strokovna zdravstveno vzgojna revija

Vdihavanje dima kadilcev imenujemo pasivno kajenje. Nekadilec diha dim iz goreče konice cigarete in dim, ki ga izdihuje kadilec. Tobačni dim je glavni vir onesnaževanja zraka v zaprtih prostorih. Vsebuje več kot 4000 kemikalij, od katerih nekatere povzročajo draženje, za približno 60 pa obstaja sum ali pa so dokazano karcinogene. O škodljivem učinku pasivnega kajenja se je bolj začelo govoriti v zadnjih dveh desetletjih. 2

Tudi pasivno kajenje ubija, počasi a zanesljivo


Obstajajo trdni dokazi o negativnih učinkih pasivnega kajenja. Študije kažejo, da pasivno kajenje povzroča raka na pljučih in da je pri ljudeh z dolgotrajno izpostavljenostjo kajenju tveganje za razvoj pljučnega raka povečano za 20-30 odstotkov. Pasivno kajenje je tudi vzrok za ishemično srčno bolezen, hude bolezni dihal, astmatične napade, bolezni srednjega ušesa pri otrocih in sindroma nenadne smrti novorojenčka.
Pasivno kajenje je bilo identificirano kot rizični dejavnik za naslednje:

  • rojstvo in otroštvo: nizka porodna teža, sindrom nenadne smrti novorojenčka
  • bolezni pri otrocih: infekcije srednjega ušesa, astma, bronhitis, pljuènica
  • bolezni pri odraslih: srčna bolezen, možganska kap, pljučni rak in rak nosu

Ta študija je ugotovila tudi povezavo med pasivnim kajenjem in spontanim splavom, neugodnim učinkom na učenje in vedenjski razvoj pri otrocih, meningokoknimi infekcijami pri otrocih, karcinomi in levkemijo pri otrocih, poslabšanjem astme pri odraslih, poslabšanjem cistične fibroze, zmanjšano pljučno funkcijo, karcinomom materničnega vratu.
Takojšnji učinki pasivnega kajenja zajemajo draženje oči, glavobol, kašelj, boleče grlo, omotico in slabost. Čeprav v tem primeru težave niso smrtno nevarne, lahko vplivajo na produktivnosti na delovnem mestu. Odrasli z astmo lahko zaradi izpostavljenosti tobačnemu dimu doživijo celo astmatični napad. Kratkotrajna izpostavljenost tobačnemu dimu ima tudi merljiv učinek na srce pri nekadilcih. Samo 30 minut izpostavljenosti je dovolj za zmanjšanje krvnega pretoka skozi koronarne arterije.
Na daljši rok se pri pasivnih kadilcih poveča tveganje za številne bolezni, ki jih povzroča kajenje. Pri nekadilcih, izpostavljenih pasivnemu kajenju doma, je približno za 25 odstotkov povečano tveganje za srčno bolezen in pljučnega raka.

KARDIOVASKULARNE BOLEZNI

Ocenjeno je, da eno od šestih smrti zaradi kardiovaskularne bolezni povzroči kajenje, ki je vodilni preventabilni rizični dejavnik. Študije so pokazale povečano tveganje za srčno bolezen pri kadilcih za približno 20 odstotkov. Tveganje za srčno bolezen pri pasivnih kadilcih ni linearno. To pomeni, da ima že majhna izpostavljenost tobaku velik učinek na bolezen srca, nadaljnja izpostavljenost pa ima relativno majhen aditivni učinek. To lahko razložimo z dejstvom, da izpostavljenost tobačnemu dimu povzroča »zgoščevanje krvi« – fenomen, ki ga imenujemo agregacija (zlepljanje) trombocitov. Novejša raziskava je pokazala, da že polurna izpostavljenost tobačnemu dimu neugodno vpliva na endotelijske celice koronarnih arterij. Disfunkcija teh celic vodi v oženje in zmanjšanje krvnega pretoka.
V nasprotju z rizikom za razvoj pljučnega raka, kjer je riziko v grobem proporcionalen izpostavljenosti dimu, je riziko pasivnih kadilcev za bolezen srca lahko pol tolikšen, kot pri kadilcu, ki pokadi 20 cigaret na dan. Mehanizem, s katerim pasivno kajenje delije na srce in krvne žile, zajema: debeljenje arterijske stene, formacijo lezij, zmanjšanje raztegljivosti in reaktivnosti aorte, endotelijsko disfunkcijo.
Že 30-minutna izpostavljenost nekadilcev cigaretnemu dimu povzroči spremembe v pretoku krvi skozi koronarke, še posebno znatno redukcijo rezerve pretoka skozi koronarke. Spremembe povzroča nikotin, ki inhibira avtoregulacijsko širjenje koronark (vazodilatacija), kot odgovor na dušikov oksid, ki ga sproščajo endotelijske celice. Ta učinek povzročajo že zelo majhne količine nikotina, zato ni bistvene razlike med aktivnimi in pasivnimi kadilci. Dovolj so že ena do tri pokajene cigarete na dan.
Drugi dejavnik, ki pripomore k bolezni srca in kapi, je učinek pasivnega kajenja na maščobe v krvi: povišanje „slabega“ holesterola, LDL, znižanje „dobrega“ holesterola, HDL. Skupaj z aktivacijo trombocitov in povišanim nivojem fibrinogena povzročajo spremenjene vrednosti lipidov poškodbo endotelija in nastanek plakov, kar vodi v aterosklerozo. Pasivno kajenje zviša tudi koncentracijo karboksihemoglobina v krvi (COHb), ki prav tako vpliva na funkcijo trombocitov in dodatno poškoduje arterijski endotelij. Tako ima pasivno kajenje poleg kratkoročnih učinkov (vazokonstrikcija koronark, agregacija trombocitov) tudi dolgoročne učinke, in sicer preko poškodbe endotelija in formacije aterosklerotičnih plakov.
Pri pasivnih kadilcih so ugotavljali še povišano število levkocitov, povišane vrednosti C-reaktivnega proteina, povišane vrednosti homocisteina, fibrinogena in povišan nivo oksidiranega holesterola LDL. Pri osebah z redno izpostavljenostjo tobačnemu dimu so pomembno povišane vrednosti vseh vnetnih markerjev. Tako lahko zaključimo, da pasivno kajenje vodi v vnetje in oksidacijo. To bi lahko bil še en mehanizem patogeneze nastanka ateroskleroze.

PLJUČNI RAK

V zadnjih 25 letih je bilo objavljenih več kot 50 študij o pasivnem kajenju in tvaganju za razvoj pljučnega raka pri nekadilcih. Večina teh kaže povečano tveganje pri ljudeh z visoko izpostavljenostjo. Zadnje študije in meta analize so pokazale, da obstaja pri nekadilcih, ki živijo s kadilci, statistično pomembno tveganje za razvoj pljučnega raka. Giblje se med 20 in 30 odstotki. Pri nekadilcih, ki so izpostavljeni tobačnemu dimu v službi, pa je tveganje povečano za 16-19 odstotkov. Dokazana je bila tudi prisotnost specifičnih karcinogenov v krvi in urinu nekadilcev, izpostavljenih tobačnemu dimu, ki kaže na neposreden učinek pasivnega kajenja. Obstajala naj bi tudi povezava med tveganjem za razvoj pljučnega raka pri nekadilcu in številom cigaret ter časom izpostavljenosti kadilcu. Vse to je zadosten dokaz za zaključek, da je pasivno kajenje rizični dejavnik za razvoj pljučnega raka pri nekadilcih. Pasivno kajenje povzroča povečano kašljanje in zmanjšano pljučno funkcijo. Pri ljudeh z astmo lahko povzroči resne težave, saj je cigaretni dim pogost sprožilni dejavnik za astmatične napade. Odraslim ljudem, izpostavljenim tobačnemu dimu v službi ali doma, se za 40-60 odstotkov poveča tveganje za astmo. Pri aktivnih in tudi pasivnih kadilcih je povečano tveganje za razvoj raka dojke, kar velja le za premenopavzalne ženske. Raziskovalci menijo, da estrogeni skupaj z zunanjimi karcinogeni delujejo vzajemno pri razvoju raka dojke. Premenopavzalne ženske, ki niso nikoli kadile, a so bile izpostavljene cigaretnemu dimu, naj bi imele za 2,6-krat povečano tveganje za razvoj raka dojke. Nova študija kaže, da bi lahko bilo pri ženskah, izpostavljenih pasivnemu kajenju, večje tveganje za razvoj raka materničnega vratu. Obstajajo trdni dokazi, da pasivno kajenje povzroča razvoj nazofaringealnega raka, pri otrocih pa morda vpliva še na razvoj raka možganov in limfomov.

VPLIV NA OTROKE

Glede na podatke Svetovne zdravstvene organizacije (SZO) je skoraj polovica otrok izpostavljena odraslim kadilcem. V dokumentu, ki ga je izdala SZO, so ugotovili, da je pasivno kajenje pri otrocih vzrok bronhitisa, pljučnice, kašlja in sopihanja, astmatičnih napadov, infekcij srednjega ušesa, smrti posteljice ter verjetno kardiovaskularnega in nevrobiološkega poslabšanja. Pri otrocih je glavni izvor tobačnega dima kajenje staršev ali drugih sostanovalcev. Kajenje matere ima najmočnejši učinek, če upoštevamo kumulativni učinek izpostavljenosti v nosečnosti ter bližino matere in otroka v zgodnjem otroštvu. Študije so pokazale, da je pri otrocih mater kadilk za 1,7-krat večje tveganje za respiratorno bolezen kot pri otrocih mater nekadilk. Kajenje staršev samo zviša tveganje za 1,3 krat. Izpostavljenost otrok tobačnemu dimu tudi poveča tveganje za akutna in kronična vnetja srednjega ušesa. Pasivno kajenje povzroča še raka pljuč, ust in grla. Pri otrocih, katerih starši kadijo, so pogostejši tudi astma in respiratorni simptomi.

MERJENJE IZPOSTAVLJENOSTI TOBAČNEMU DIMU

Kotinin je biomarker nikotina in je široko sprejet indikator nedavne uporabe tobačnih izdelkov ali izpostavljenosti pasivnemu kajenju. Gre za metabolit nikotina z dolgo razpolovno dobo (preko 20 ur), katerega nivo je možno določiti v slini ali urinu. Poleg dragih laboratorijskih testov so na voljo enostavni testi za domačo uporabo (npr. TobacAlert). Gre za enostavno uporabo testnega lističa, ki ga namočimo v urin. Takšen test je lahko pozitiven že po enourni izpostavljenosti tobačnemu dimu v zadnjih dveh do treh dneh. Potencialni uporabniki so: starši otrok, ki so zaskrbljeni zaradi morebitne izpostavljenosti otroka pasivnemu kajenju, starši, ki sumijo, da njihov otrok kadi, trenerji, zavarovalnice, delavci, ki delajo v zakajenem okolju, delodajalci in druge osebe, ki so zaskrbljene zaradi stranskih učinkov pasivnega kajenja.
Razen nikotinskih nadomestkov (nikotinski obliži, nikotinske žvečilne gume itd.) zdravila ponavadi nimajo učinka na rezultat testa. Test za domačo uporabo ni primeren za medicinsko uporabo, rezultat pa je le orientacijski. Za potrditev rezultata se priporočajo bolj specifične alternativne kemične metode, kot sta plinska kromatografija in masna spektrometrija.

MOŽNOSTI ZA ZMANJŠANJE RIZIKA

Na domu obstaja veliko možnosti za zmanjšanje izpostavljenosti tobačnemu dimu na domu: kajenje zunaj bivalnih prostorov, na balkonu ali vsaj ob odprtem oknu (najučinkovitejše, a žal nepraktično), izboljšana ventilacija (posebno je pomembno prezračenje sobe po kajenju) in oblikovanje nekadilskih prostorov ali vsaj območij.
Zunaj doma se lahko velikokrat izognemo nepotrebni izpostavljenosti tobačnemu dimu. Veliko javnih prostorov je popolno ali vsaj delno nekadilskih. Najprimerneje se je usesti čimdalj od prostora kadilcev. Žal velikokrat te izbire zaradi prezasedenosti prostora nimamo. Kljub temu lahko še vedno poprosimo motečega kadilca, ali lahko ugasne cigareto. Nemalokdo bo želji ustregel, še posebno, če so v družbi otroci.

Izpostavljenost kajenju na delovnem mestu lahko prispeva petino vseh smrti zaradi pasivnega kajenja. Družba je ugotovila, da je treba nekadilce zaščititi pred karcinogeni v službi, a še vedno ne naredi dovolj za zaščito otrok. Ti so najbolj izpostavljeni kajenju na domu. Starši bi se morali bolj zavedati negativnih posledic pasivnega kajenja za otroke. Tako bi lahko veliko propomogli k manjši izpostavljenosti otrok tobačnemu dimu. To velja zlasti za starše kadilce, katerih otroci so najbolj izpostavljeni zato tudi ogroženi.

Feri Štivan, dr. med.
Klinični center Ljubljana